Z zdravim življenjskim slogom bi lahko ogroženost z rakom zmanjšali za do 50 odstotkov. Tudi teden boja proti raku, ki se začenja v ponedeljek, poudarja, da zdrava prehrana in gibanje nista dovolj. Da ne zbolimo za rakom, je treba opustiti kajenje, omejiti sončenje in pitje alkohola ter se redno udeleževati presejalnih programov.
Letošnj teden boja proti raku z geslom Evropski kodeks = manj raka izpostavlja nasvete evropskega kodeksa proti raku. “Če bi upoštevali vseh 12 priporočil, bi lahko ogroženost z rakom zmanjšali za od 30 do 50 odstotkov,” je za STA pojasnila predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Maja Primic Žakelj.
Upoštevati je treba vsa priporočila. Tako nista dovolj le zdrava prehrana in gibanje. Pomembno je tudi omejiti sončenje, zračiti prostore, se izogibati nevarnim snovem na delovnem mestu in v bivalnem okolju. Ženskam priporočajo, naj dojijo čim dlje in se izogibajo hormonskemu zdravljenju menopavznih težav. Starši pa naj poskrbijo, da bodo otroci cepljeni proti HBV ter HPV. Priporočajo tudi udeležbo v presejalnih programih Zora, Dora in Svit.
Evropski kodeks proti raku je tudi osrednja tema triletnega projekta Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku, ki ga Zveza slovenskih društev za boj proti raku skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana ob podpori ministrstva za zdravje izvaja v letih 2017-2019.
Za rakom vsako leto zboli približno 14.000 Slovencev
Rak je bolezen, pri kateri telesne celice nenadzorovano rastejo in tvorijo tumor, ki se lahko razširi na različne dele telesa. Vse vrste raka povzročajo nepravilnosti v DNK. Telo ima obrambne mehanizme proti nekaterim mutacijam, vendar jih lahko zunanji dejavniki premagajo. Obstajajo številni tipi raka. Rak je najpogostejši vzrok smrti v EU in je najpogosteje diagnosticirana bolezen v srednjih letih in pri starejših.
Strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka ocenjujejo, da je lani zbolelo 18 milijonov ljudi, umrlo pa 9,5 milijona. Predvidevajo, da bo leta 2030 za rakom na novo zbolelo že 21,7 milijona ljudi, 13 milijonov pa jih bo zaradi raka umrlo.
Podatki Registra raka RS iz leta 2015 kažejo, da za rakom vsako leto zboli več kot 14.000 Slovencev, med njimi okoli 8000 moških in 6000 žensk. Vsako leto umre več kot 6000 bolnikov, približno 3500 moških in 2700 žensk. Med nami živi več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Smrtnost zaradi raka se manjša. Petletno preživetje zbolelih med leti 2011-2015 je že večje od 57 odstotkov.
Breme raka se veča predvsem zaradi staranja prebivalstva. Več kot 60 odstotkov oseb, ki zbolijo, je starejših od 65 let. “Tudi mladi zbolijo, ampak je rak pri mlajših od 50 let izjemno redka bolezen,” je opisala Primic Žakljeva.
“Rak je bolezen, ki lahko prizadene človeka od rojstva do smrti. Verjetnost za raka pa se s starostjo veča,” je dodala. Dojenčki lahko zbolijo za podedovano obliko ledvičnega raka, v otroštvu so pogostejši krvni raki, kot je levkemija. Pri mladih odraslih moških je najpogostejši rak mod, mlajše ženske pa najpogosteje zbolijo za rakom materničnega vratu. Pri 50 letih je pri ženskah najpogostejši rak dojke, pri moških pa rak debelega črevesa in danke, je naštela.
Najpogostejši so kožni rak, rak prostate, debelega črevesa in danke, dojke ter pljuč. Ti raki predstavljajo skoraj 60 odstotkov novih primerov. Najpogostejši raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. “Ponosni smo, da se zmanjšuje zbolevanje za pljučnim rakom med moškimi, ker se je tudi delež kadilcev v zadnjih 30-40 letih prepolovil,” je poudarila Primic Žakljeva.
Okoli 2900 bolnikov pa vsako leto zboli za redkimi raki. To so raki, za katerimi letno zboli manj kot šest oseb. Pogosteje se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih.
Nagnjenost k raku se lahko deduje. V okviru onkološkega inštituta deluje genetska ambulanta, kjer ugotavljajo, ali obstaja verjetnost za dednega raka. “Genetske teste opravljajo za raka dojke,” je pojasnila Primic Žakljeva in spomnila na igralko Angelino Jolie, ki si je preventivno dala odstraniti dojke. Na genetsko svetovanje bolnika napoti osebni zdravnik.
Odziv na presejalne programe dober
V Sloveniji pri odkrivanju in preprečevanju raka pomagajo program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu Zora, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit ter državni presejalni program za raka dojk Dora.
“Presejalni programi so namenjeni temu, da ne bi prišlo do resne bolezni. Odkrivajo rakave spremembe na začetni stopnji, takrat ko človek še ne čuti nobenih sprememb in ne gre k zdravniku,” je pojasnila Primic Žakljeva. “Lahko pa odkrivamo predrakave spremembe in z zdravljenjem teh preprečimo, da bi do raka prišlo,” je dodala.
Odzivi na presajalne programe so dobri, je ocenila. Na program Zora se odzove kar 70 odstotkov žensk. “To se kaže tudi na zbolevanju za rakom materničnega vratu, ki se je od leta 2003 praktično prepolovilo,” je pojasnila.
Podatki programa Zora pa kažejo, da se ženske po 50. letu redke udeležujejo pregledov. Pojavljanje raka materničnega vratu pa v tej starostni skupini narašča. Pregledanost je sicer najnižja v Prekmurju in okolici Maribora, piše na spletni strani Zore.
Lani so v sklopu programa Dora slikali 90.171 žensk, kar je 30 odstotkov več kot leto prej. Kljub znatnemu povečanju načrtovani obseg niso udejanjili. Med razlogi so tudi okvare mamografov, pomanjkanje radioloških inženirjev, okvare naprav v novi mobilni enoti ter zaprtje centrov zaradi prenov in demontaž naprav.
V lanskem letu so v program Svit povabili 309.000 prebivalcev in dosegli najvišjo, 64,6-odstotno odzivnost ljudi do sedaj in odkrili nekaj čez 200 novih primerov raka, je povedala namestnica vodje programa Svit Tatjana Kofol Bric iz NIJZ in dodala, da je v populaciji primerov raka precej več, saj vsako leto odkrijejo skupaj 1400 primerov raka na debelem črevesju in danki, za njim umre pa letno umre 700 ljudi. Kot je povedala, se je v Sloveniji preživetje po raku debelega črevesja in danke zelo povečalo, kar je v veliki meri posledica odkrivanja pri programu Svit.
Med analiziranimi osebami jih je imelo lani 10.555 oz. 5,99 odstotka pozitiven izvid. Presejane je bilo 59,95 odstotkov povabljene populacije. V letu 2018 so izvedli 10.682 kolonoskopij v 23 pooblaščenih kolonoskopskih centrih.
Regijska društva se bodo v četrtek predstavila v lokalnem okolju
V okviru tedna boja proti raku bodo v ponedeljek na novinarski konferenci predstavili teden boja proti raku in projekt približevanje kodeksa dijakom ter zaposlenim. V torek bo na Onkološkem inštitutu Ljubljana dan odprtih vrat, predstavili bodo obsevalni oddelek. V sredo bodo na ministrstvu za zdravje na slavnostni seji podelili plakete in priznanja. Podarili bodo tudi sredstva iz novoletne akcije, letos bodo podarili ergonomski mikroskop za pregled celic iz brisa maternega vratu citološkemu laboratoriju bolnišnice Celje.
V četrtek se bodo v lokalnem okolju predstavila regijska društva. V Ljubljani v Mercator centru Šiška in v Domžalah bo zdravstvena šola predstavila samopregledovanje dojk ter mod. Teden pa bodo v petek sklenili v Žirovnici, ko bodo zaključili tudi akcijo spodbujanja zdravega življenjskega sloga in nekajenja med osnovnošolci.
