Kdaj učitelji začnejo novo šolsko leto, je sicer odvisno od vsake šole posebej, običajno pa je to od 10 do 14 dni pred prvim šolskim dnem.
Kot je za STA povedal ravnatelj Osnovne šole Vič Sašo Vlah, pa vodstveni kader s pripravami na novo šolsko leto začne že veliko prej, in sicer že v januarju, ko pripravijo sestanek s starši za bodoče prvošolce. Februarja sledi vpis bodočih prvošolcev, že v maju pa morajo predvideti število vseh učencev za naslednje šolsko leto. Glede na to se namreč oblikuje število oddelkov. “Nato sledi naročilo novih miz, stolov, zamenjava stare opreme …,” pravi Vlah.
Takoj ko se konec junija za učence zaključi šolsko leto, se z učitelji dogovorijo, katere oddelke bodo poučevali naslednje šolsko leto. Oblikujejo učne skupine za 8. in 9. razrede, od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa prejmejo informacijo o številu ur za podaljšano bivanje, na podlagi česar naredijo skupine in določijo učitelje, ki bodo poučevali v podaljšanem bivanju. V kolikor se število oddelkov poveča, morajo objaviti tudi javne razpise za nove učitelje.
Sam urnik za prihodnje šolsko leto izdelajo med poletnimi počitnicami, ko so znani vsi podatki, ki jih potrebujejo za novo šolsko leto, prav tako pa tudi poročilo preteklega leta in letni delovni načrt za novo šolsko leto, v katerem je predvideno vse.
Vsi zaposleni se na šoli znova zberejo konec avgusta, ko sledijo še zadnje priprave na pouk. “Pripravimo sestanke z učitelji, s strokovnimi aktivi in pedagoško konferenco, kjer učitelje seznanimo o morebitnih okrožnicah ministrstva, novostih, ki so predvidene v naslednjem šolskem letu, določimo tudi dodatne zadolžitve učiteljem, ravnatelji območnega aktiva pa imamo posvetovalni sestanek pred novim šolskim letom. Prav tako se sestanem s predstavniki četrtne skupnosti in okrožnim policistom, da dorečemo zadeve glede prometne varnosti v prvih šolskih dneh,” pravi Vlah. Pri tem dodaja, da improvizacij ob samem začetku pouka ni, “saj vse stvari načrtujemo dovolj zgodaj”.
V novem šolskem letu lahko sicer nekateri zaposleni v vzgoji in izobraževanju računajo na višje plače, kar prinaša dogovor o odpravi plačnih anomalij, ki so ga nedolgo tega podpisali sindikati in vlada. Plače se bodo izboljšale na nekaterih delovnih mestih, ki so uvrščena do 26. izhodiščnega plačnega razreda.
Zvišanje za dva plačna razreda je predvideno za tri delovna mesta, in sicer laborant II, laborant III ter za pomočnice vzgojiteljic. Ob tem pa se dvigujejo plače tudi nekaterim zaposlenim na delovnih mestih iz plačne skupine J, ki so prav tako zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, na primer na določenih delovnih mestih računovodij, hišnikov in čistilk.
Po oceni ministrstva za javno upravo se bo za odpravo anomalij na delovnih mestih s področja vzgoje in izobraževanja namenilo približno 7,1 milijona evrov letno, pri čemer pa je treba upoštevati, da v tej številki niso zajeta delovna mesta plačne skupine J, za katera se v skupnem znesku namenja 26,6 milijona evrov.
Ob tem pa se bodo po napovedih že kmalu začela pogajanja tudi za tiste nad 26. plačnim razredom. Pričakovanja Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so precejšnja, ob odpravi anomalij pričakujejo tudi dvig plač, s katerim bi sledili zdravniškemu dogovoru.
V Svizu so namreč prepričani, da so učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževanju, znanosti in kulturi upravičeni do primerjave z zdravniki. Obenem pa opozarjajo, da je glede na statistike vrednotenje delovnih mest z univerzitetno izobrazbo v izobraževanju, znanosti in kulturi bistveno nižje kot recimo v državni upravi.
