“Alkohol se pojavlja v več kot 25 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom, pri hudo telesno poškodovanih skoraj 20 odstotkov, kar pomeni, da je pokazatelj največjega problema v najhujših prometnih nesrečah, s katerim se je treba nekako spopasti,” je za STA pojasnil Robert Štaba iz Zavoda Varna pot.
Poudaril je, da zavod pelje akcijo Čista nula, čista vest, ki je nadaljevanje mednarodne akcije Evropska noč brez prometnih nesreč s ciljem doseči čim več dni brez prometnih nesreč in zmanjšati število pretežno mladih voznikov, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola.
V preventivnih akcijah na prireditvah in v gostinskih lokalih, kjer točijo alkohol, poskušajo mlade na prijazen način prepričati, da naj ne vozijo, če pijejo alkohol. Načrtujejo naj varen odhod domov z zabave, je dejal in dodal, da je akcija po njihovih podatkih zelo dobro sprejeta.
V zadnjem času so na avtocestah in hitrih cestah prepogoste tudi vožnje v nasprotno smer. Za to je po navedbah policije pogosto vzrok tudi psihofizično stanje voznikov, bolezensko stanje in drugo. Štaba je prepričan, da se veliko dela na preventivi in ozaveščanju. Pozval je tudi vzdrževalce cest, da je treba proučiti kakršnekoli ukrepe, ki bi dodatno onemogočili tovrstne pojave.
Tudi primerov neuporabe varnostnega pasu je še vedno veliko. Po podatkih policije je bilo letos 4926 kršitev ne pripenjanja pasu. Štaba verjame v izobraževanje in ozaveščanje. Po njegovih besedah bo vedno obstajal odstotek ljudi, ki v to ne verjame in meni, da je ne pripenjanje njegova ustavna pravica. A namignil, da je vredno razmisliti o tem, da bi takšni vozniki plačali celotno zdravljenje ob morebitni prometni nesreči.
V zadnjem času je aktualna pobuda zavoda za spremembo zakonodaje, da bi se v primeru prometnih nesreč, katerih povzročitelj je bil pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, kot primarni vzrok nesreče opredelil prav alkohol.
“V ukrepih spodbujamo državo, da preuči, da alkohol postane primarni vzrok prometne nesreče. V takih primerih bi tovrstni vozniki plačali celotno zdravljenje in vso škodo, ki so jo povzročili,” je povedal.
Po mnenju zavoda in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč ne gre za nesrečo, temveč za zavestno, neodgovorno krivdno ravnanje, za katerega naj povzročitelj prevzame v celoti odgovornost, tako moralno, krivdno kot odškodninsko, je bil jasen Štaba.
Dodal je še, da so pobudo poslali ministrici za infrastrukturo, kjer so po njegovih besedah že oblikovali delovno skupino, ki bo preučila in oblikovala predloge za spremembo zakonodaje.
Po podatkih policije je bilo sicer letos največ kršitev s področja hitrosti, uporabe telefona med vožnjo, neuporabo varnostnega pasu, nepravilnosti pešcev in vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol ni najpogostejši vzrok za prometne nesreče, se je pa pojavil v 122 primerih od skupaj 1165 prometnih nesreč.
