Ime adventni čas izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod. Gre za čas molitve, dobrih del in tihega pričakovanja, ki sicer ni omejen na točno število dni, se pa vedno zaključi v tednu po četrti adventni nedelji na dan pred božičem.
Po besedah zaporniškega vikarja Roberta Friškovca je advent tudi čas, da se lahko vsak pri sebi vpraša, ali je pripravljen na Jezusov prihod, bodisi njegovo rojstvo bodisi drugi prihod, ki ga pričakujejo kristjani. “Vprašamo se lahko o odnosu med mano in Bogom oziroma o tem, kakšne spremembe lahko naredim, da bom bolj odprt in pripravljen, a ne samo za sprejemanje Boga, ampak tudi sočloveka,” pravi.
V cerkvah v adventnem času prevladuje vijolična barva, pri bogoslužju pa berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa Kristusa in poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je po zapisih iz Svetega pisma pripravljal pot.
Najbolj značilno zunanje znamenje za ta čas je adventni venec, ki v pričakovanju božiča krasi cerkve in mizo v številnih domovih. Običajno ima štiri sveče, ki so simbol upanja v temi, hkrati pa simbolizirajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Vsako nedeljo verniki prižgejo eno svečo, zadnjo v nedeljo pred samim božičem.
Običajno so adventni venci narejeni iz med seboj prepletenega zelenja, na katerega so nato pritrjene sveče. Čeprav Cerkev priporoča, da na njih ni dodatnega okrasja, na njih vendarle pogosto najdemo storže, suho sadje ali drugo okrasje. Nekateri pa se odločijo za bolj drzne, moderne oblike vencev.
Adventni venec se je sicer kot okras in liturgični simbol adventnega časa v Sloveniji uveljavil v 80. letih 20. stoletja, prišel pa je od germanskih narodov. Po izročilu je prvi venec v prvi polovici 19. stoletja naredil evangeličanski duhovnik v Nemčiji, in sicer za otroke v sirotišnici, ki jim je hotel prinesti upanje in veselje.
Čas adventa in božiča se pozna tudi v kulinariki. Ko iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, sta advent in božični čas blizu. Tradicionalno so v kuhinji suho sadje, rožiči, rozine, čokolada, kar so tudi najpogostejše sestavine pekovskih izdelkov in sladic v adventu in na božič. Pogosto zadiši po potici, piškotih in medenjakih. Vse to in še več ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi.
Po besedah Friškovca v samih zaporih v adventnem času ni čutiti nekega nekega posebnega vzdušja, tega je bolj čutiti šele na sam božič. Tudi posebne duhovne priprave nimajo, da pa tik pred božičem naraste zanimanje za spoved in pogovor.
Advent in božič obhajajo tudi evangeličani in pravoslavci. V evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec, ki s štirimi svečami predstavlja štiri mejnike – stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in tuzemsko minljivost.
V Srbski pravoslavni cerkvi adventni čas začnejo s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga sicer obeležujejo 7. januarja. Adventni čas so tako začeli danes.
