Gašperšič, član uprave Darsa Vili Žavrlan in vodja sektorja za prostorsko načrtovanje na okoljskem ministrstvu Ana Vidmar so si med drugim ogledali najverjetnejšo traso hitre ceste, ki bi v soglasju občin potekala južno od Ptujskega jezera, kar pa ne ustreza okoljevarstvenikom, ki jim gre na roko dejstvo, da je del trase preko Krajinskega parka Šturmovci zaščiten z Naturo.

Kot je povedal minister za infrastrukturo, so se danes uspeli uskladiti glede navezave na obstoječe omrežje državne ceste med Ptujem in Markovci, ki jo bo šele potrebno umestiti v prostor. S tem ni več ovir za začetek gradnje celotne trase od Ormoža preko Gorišnice do Markovcev, ki se bo na državno cesto navezala pri Spuhlji.

Ob tem je Gašperšič spomnil, da ima prvi del ceste od Ormoža do Gorišnice, ki so ga pred leti že dvakrat začeli graditi, a sta obakrat propadli gradbeni podjetji, večinoma že pridobljeno gradbeno dovoljenje, zdaj pa bo potrebno zagotoviti ustrezna sredstva. Kot je napovedal, bo vlada to storila s poroštvenim zakonom, ki bo Darsu omogočil, da odsek začne graditi z ustreznim zadolževanjem.

Na Darsu so po besedah Žavrlana pripravljeni na hiter začetek gradnje, če bo država le zagotovila denar. Na prvem deset kilometrov dolgem odseku od Gorišnice do Ormoža so pred leti že začeli z gradnjo, zato tam ni velikih ovir, morali pa bodo ponovno izvesti razpis za izbiro izvajalca.

Za zdaj velja sicer že nekoliko stara ocena, da bi za oba odseka potrebovali okoli 28 milijonov evrov, razpis pa bodo lahko objavili šele, ko bo zagotovljen denar. Ker ta lahko traja nekaj mesecev, Žavrlan ocenjuje, da bi z gradnjo teoretično lahko začeli proti koncu prihodnjega leta.

Najmanj je s svojo udeležbo danes župane razveselila Vidmarjeva, ki je v imenu okoljskega ministrstva spomnila na to, da je del dolgoletne problematike povezan tudi s predlagano južno traso, ki deloma pelje preko območja, ki je zaščiteno z Naturo.

Na očitke županov, da ti doslej niso dobili pravega odgovora, v čem je težava, je dejala, da očitno še niso preučili gradiv, ki so bila doslej na voljo, predvsem okoljskega poročila iz leta 2006, ki kaže, da je število ogroženih rastlinskih in živalskih vrst takšno, da bi umestitev ceste v prostor pomenila take izgube, ki se jih z omilitvenimi ukrepi ne bi dalo popraviti.

Minister Gašperšič je ob tem poudaril, da so lokalne skupnosti znova povedale, da severne variante niso sprejemljive, manj ugodne so tudi s prometnega vidika. Na zadržke stroke glede umestitve trase je dejal le, da bo na tem potrebno še intenzivno delati ter poiskati kompromis, predvsem z ministrstvom za okolje in nekaterimi strokovnimi službami na državni in lokalni ravni.