Ti dve zadevi sta se najbolj vtisnili v spomin komentatorjem in analitikom ameriških televizij takoj po koncu soočenja v Las Vegasu, ki ga je organizirala televizija Fox News.
“To je brez primerjave v zgodovini naše države. Noben predsedniški kandidat doslej še ni postavljal pod vprašaj legitimnosti naših volitev,” je izjavil republikanski strateg Steve Schmidt na televiziji MSNBC.
“To vam bom povedal takrat. Držal vas bom v negotovosti,” je na vprašanje voditelja Chrisa Wallaca, ali bo priznal izid volitev, Američanom odgovoril Trump. Po soočenju so začele nanj nemudoma deževati kritike tako s strani demokratov kot tudi republikancev.
Soočenje, ki po mnenju analitikov ni spremenilo trenda kampanje v smeri zmage demokratske kandidatke, se je začelo presenetljivo umirjeno, čeprav se kandidata tudi tokrat nista rokovala.
Uvodoma sta odgovarjala na vprašanja o vrhovnem sodišču, katerega člane imenuje predsednik. Za Trumpa je najpomembneje, da vrhovno sodišče brani pravico Američanov do orožja, za Clintonovo pa, da sprejema odločitve v korist ljudi in ne korporacij ali bogatašev.
Clintonova je zagotovila, da bo imenovala sodnike, ki bodo ščitili pravico žensk do splava, Trump pa ni hotel naravnost povedati, da bo imenoval sodnike, ki bodo to pravico odpravili, ampak je govoril o tem, da Clintonova podpira splav v devetem mesecu nosečnosti, ko trgajo otroka iz maternice.
Kandidatka je govorila o tem, kako težke so odločitve za splav in zatrdila, da noče vpletanja države vanje, proti prepovedi splava v pozni nosečnosti pa je glasovala vedno, ko republikanci v kongresu niso zagotovili izjeme v primeru ogroženosti življenja nosečnice.
Soočenje se je kasneje sprevrglo v medsebojne obtožbe v slogu prejšnjih soočenj in Trump je uprizoril podobno predstavo kot na prvem na univerzi Hofstra, ko je nasprotnici skakal v besedo ter kot na drugem v St. Louisu, ko jo je zmerjal z lažnivko.
Tokrat je dodal še mnenje, da je zoprna ženska, ko je razlagala, da bodo pod njenim vodstvom bogati kot sta onadva plačali več davkov ter mimogrede navrgla, da razen v primeru, če Trump spet ne bo našel načina, da se temu izogne tako kot doslej.
Umirjeno in urejeno soočenje je zašlo v znane vode medsebojnih napadov po približno pol ure, ko sta se kandidata dotaknila Rusije. Clintonova je Trumpa obtožila, da ima podporo ruskega predsednika, Trump pa je odgovoril, da Vladimirja Putina ne pozna, čeprav je boljši voditelj od ameriških.
Rusijo je branil pred obtožbami, da vdira v računalnike demokratov in informacije posreduje WikiLeaksu, Clintonova pa je spomnila, da to trdi 17 obveščevalnih agencij ZDA. Trump je odvrnil, da jim ne verjame. Voditelj Wallace ga je nato le prepričal, da je obsodil tuje posege v ameriške volitve.
Pri vprašanjih o Rusiji je Trump začel s skakanjem v besedo in do konca debate je večkrat ponovil besedo “narobe”. Clintonova se je obtožbam, ki izhajajo iz objav WikiLeaksa, skušala elegantno izogniti z razlago, da WikiLeaks dobiva informacije od Rusije in jim ne gre zaupati.
Rusijo je pohvalil, da se v Siriji skupaj z vladnimi silami bori proti teroristom, ki jih namerava Clintonova spustiti v ZDA skupaj z begunci. Namignil je tudi, da se je ofenziva iraških sil na Mosul začela zato, da bi pomagali Clintonovi.
Trumpove napade glede Kitajske je odvrnila s podatkom, da Trump v svojih zgradbah uporablja poceni jeklo iz Kitajske, na kar Newyorčan ni imel odgovora razen obtožbe, da je sama z drugimi politiki sprejemala zakone, ki jih je potem seveda izkoriščal v lastno dobro.
Obtožbe o spolnih napadih na ženske naj bi začela njena kampanja. Zatrdil je, da ne pozna nobene ženske, ki ga obtožuje, da so vse lažnivke, katerih trditve so bile dokazano lažne. Trump je kandidatki, katere kampanjo je označil za sluzasto, njo pa kot zoprno in lažnivo, znova zagotovil, da nihče na svetu ne spoštuje žensk tako kot on.
V delu razprave glede imigracij je Trump nizal obtožbe, da želi Clintonova odpreti meje, obenem pa jo “obtožil”, da je sama podprla gradnjo zidu na meji še pred njim.
Obtožil jo je, da skupaj s predsednikom ZDA Barackom Obamo na njegova zborovanja pošiljata plačane nasilneže, ponovno je zanikal podporo invaziji na Irak in demokratka je ponovno pozvala gledalce, naj gredo na Google.
Zavrnil je obtožbe nestrankarskega Odbora za odgovorni zvezni proračun, da bodo njegovi predlogi veliko bolj zvišali javni dolg kot njeni. Obljubil je gospodarsko rast nad štirimi odstotki, boljše trgovinske sporazume in neverjetna delovna mesta. Clintonovo je obtožil, da bo Američanom podvojila davke, medije je označil za nepoštene, obenem pa se je skozi soočenje skliceval na zanj ugodne članke.
Clintonovo Fundacijo je označil za kriminalno združbo in dejal, da je v Miamiju slišal, da na Haitiju več nočejo njene pomoči. Clintonova je pojasnila, da je Fundacija njenega moža pomagala milijonom po svetu in jo primerjala s Trumpovo, ki z dobrodelnimi sredstvi drugih kupuje lastne portrete.
Clintonova je Trumpove trditve, da so volitve nameščene v njeno korist, zavrnila kot njegov tipičen vzorec obnašanja, ko mu kaj ne gre. Enake obtožbe je nizal v času republikanske nominacijske tekme, potem na račun sodišč, ki odločajo proti njemu in celo na račun tega, da ni dobil televizijske nagrade emmy. “Moral bi jo dobiti,” je vskočil Trump in izzval nekaj smeha v občinstvu.
V sklepni besedi je Clintonova pozvala vse Američane, demokrate, republikance in neodvisne, naj se ji pridružijo v boju za družine proti korporacijam, Trump pa je Ameriko opisal kot katastrofalno državo na ravni nerazvitih.
