Zadolženost občin se je lani prvič po krizi končno zmanjšala

Zadolženost občin se je lani prvič po krizi končno zmanjšala

Potem ko se je več let povečevala, se je skupna zadolženost slovenskih občin lani zmanjšala. Konec leta 2015 je skupni dolg 212 občin znašal 865,3 milijona evrov, kar je 3,8 odstotka manj kot leto prej. Ob dobrih dveh milijonih prebivalcev to pomeni 419 evrov na vsakega, je razvidno iz poročila finančnega ministrstva.

Lansko zmanjšanje zadolženosti občin na finančnem ministrstvu pojasnjujejo predvsem z dejstvom, da so bile leta 2014 lokalne volitve, za takšna leta pa je porast zadolžitev značilna. Skupni dolg občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je sicer povečeval vse od krize v letu 2007.

Poleg občine Ankaran, ki je začela delovati 1. januarja 2015 in je novinka na seznamu, ob koncu lanskega decembra ni imelo nobene obveznosti iz zadolžitev le še 17 občin. Gre večinoma za manjše občine z nekaj tisoč prebivalci, še največja med njimi je Ivančna Gorica, kjer živi 16.000 ljudi.

Najbolj zadolžena je po teh podatkih občina Ljubljana, in sicer je njen dolg konec lanskega decembra znašal 183 milijonov evrov. S po približno 50 milijonov evrov dolga sledita občini Maribor in Koper.

Drugačna pa je slika, če primerjamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev. Tu vodi občina Gornji Petrovci, kjer je vsak izmed 2149 občanov v povprečju zadolžen kar za 1762 evrov, vsi skupaj pa za 3,8 milijona evrov.

Občina Gornji Petrovci, katere dolg na prebivalca se je lani povečal zaradi odseljevanja prebivalcev, ima že od leta 2009 blokiran transakcijski račun in velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti in izvajanju svojih nalog.

Transakcijski račun ima po podatkih Ajpesa blokiran tudi občina Šalovci z nekaj več kot 1500 prebivalci. Njen dolg je konec lanskega decembra znašal 1,3 milijona evrov.

Po višini dolga na prebivalca občini Gornji Petrovci sledi ena najmanjših slovenskih občin Kostel. V povprečju je vsak od njenih 671 prebivalcev zadolžen za 1160 evrov. Je pa ta številka zaradi prirasta manjša kot pred letom dni.

Po več kot 1000 evrov dolga na prebivalca imajo še občine Komenda, Litija in Solčava. Večina s prestrukturiranjem odhodkov občinskih proračunov razmere postopoma sanira, ugotavlja poročilo.

Občina Komenda je v letu 2008 nezakonito najela posojilo v višini 5,6 milijonov evrov pri pravni osebi zasebnega prava in s tem bistveno presegla zakonsko mejo zadolževanja. Vendar novo občinsko vodstvo stanje prizadevno sanira, ugotavlja finančno ministrstvo. Do konca leta 2015 se je njen dolg zmanjšal na 6,9 milijona evrov.

Stanje poskuša sanirati tudi občina Litija, ki je v letih 2010 in 2014 dala “prikrito” poroštvo v višini 9,9 milijonov evrov gospodarski družbi v svoji lasti, kar je v nasprotju z zakonom. Lani je nedovoljeno poroštvo umaknila.

Solčava je med najbolj zadolženimi občinami po številu prebivalcev, ker v njej živi le 532 ljudi. Občina, ki je na dan 31. december 2015 izkazovala za nekaj več kot pol milijona dolga, več let ni uspela odplačati kreditov, ki so bili najeti kot kratkoročni. Vendar pa je v letu 2015 poplačala pretekle obveznosti in je v mejah zakonsko dovoljenega obsega zadolževanja.

V letu 2015 so na finančnem ministrstvu ugotovili nekaj novih kršitev v smislu nezakonitega zadolževanja. Občini Mozirje in Štore sta se brez soglasja ministrstva zadolževali pri pravnih osebah zasebnega prava, občina Slovenj Gradec pa kljub opozorilom ministrstva že več let krši zakon, ko brez pravne podlage daje posojila lokalnim javnim zavodom.

Obseg skupne zadolženosti občin v letu 2015 se ministrstvu ne zdi zaskrbljujoč. “Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, delovna mesta, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod,” so zapisali v poročilu.

Scroll to top
Skip to content