Večina slovenskih 15-letnikov je zadovoljna s svojim življenjem, izražajo podobno raven strahu pred preverjanjem znanja kot vrstniki v drugih državah članicah OECD, čutijo pa nekoliko nižjo pripadnost šoli in nižjo raven storilnostne motivacije, medtem ko je stopnja medvrstniškega nasilja podobna povprečju v OECD. To je povzetek mednarodne primerjave Pisa 2015, ki primerja znanje in spretnosti učencev po svetu. Ob ugotavljanju bralnih, matematičnih in naravoslovnih dosežkov, katerih rezultati so bili znani že konec lanskega leta in kjer so se slovenski dijaki odrezali nadpovprečno, so tokrat zbirali še kazalnike blagostanja. Preučevanje slednjega je še posebej zanimivo zato, ker se je ob zadnji primerjavi izkazala velika diskrepanca med dobrimi dosežki in slabo motivacijo za šolanje naših dijakov, je poudaril direktor Pedagoškega inštituta dr. Igor Ž. Žagar. 33 odstotkov dijakov je zelo zadovoljnih s svojim življenjem "Učenci v šoli preživijo veliko časa, socialni kontekst v njej pa vpliva tudi na njihovo življenje zunaj šole. Pozitivno vzdušje v razredu, kjer se dijak počuti spodbujan in sprejet, vpliva na avtonomno vedenje, motivacijo in lažje spoprijemanje z življenjem," med drugim razlaga raziskovalka iz Pedagoškega inštituta Klavdija Šterman Ivančič, zakaj je poleg znanja dijakov treba spremljati tudi njihovo počutje v šolskem okolju. Ko so dijake po svetu vprašali, kako so zadovoljni s svojim življenjem, so največ zadovoljstva pokazali Hrvati, Rusi, Islandci in Finci, najmanj pa šolajoči se v Grčiji, Italiji, na Japonskem in v Koreji. V Sloveniji je zelo zadovoljnih 33 odstotkov dijakov, 36 jih je zadovoljnih, nezadovoljnih je 13 odstotkov, preostali so delno zadovoljni. Ti rezultati so primerljivi z rezultati v drugih državah. Zanimivo pa je, da je zadovoljstvo slovenskih mladostnikov z življenjem za razliko od večine drugih držav šibkeje povezano s premoženjem doma, manjše razlike je zaznati le še na Japonskem. Slednje raziskovalci pripisujejo tudi kul