Na regijskem posvetu zadružnikov ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške in štajerske regije, v torek na kmetiji Kaučič na Trsteniku, so člani upravnih odborov in vodstva zadrug govorili predvsem o ekonomskem položaju. Ta se je v zadnjih dveh letih bistveno poslabšal zaradi padanja cen kmetijskih pridelkov. Zadruge in zadružnike severovzhodne Slovenije je najprej močno prizadela kriza v prašičereji, zatem mlečna kriza in na koncu še močan padec cen žit. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja zadruge nimajo finančnih rezerv, s katerimi bi lahko kompenzirale izredne padce cen. Minister Židan na srečanju z zadružniki severovzhodne SlovenijeJanko Votek Slovenske zadruge so v letu 2015 ustvarile 336 milijonov prihodkov. Zadruge, ki so poslovale pozitivno, so ustvarile 1,8 milijona evrov dobička. Izguba sedemnajstih zadrug pa znaša 8,3 milijona evrov - v letu prej je znašala samo 2,2 milijona evrov. V deležu skupnih zadružnih prihodkov so pomurske zadruge ustvarile 40 milijonov prihodkov, zadruge omenjenih treh regij pa 170 milijonov evrov. Negativni poslovni izidi niso vplivali na kapital zadrug, ki ostaja enak. Direktorji zadrug na posvetu niso govorili o kazalcih poslovanja v lanskem letu. Verjetno bo poslovni izid ugodnejši zaradi ugodnejših cenovnih gibanj v drugi polovici leta. Lani dvig panoge Posredno je to mogoče sklepati tudi iz besed kmetijskega ministra Dejana Židana. Ta je sicer reden gost regijskih posvetov zadružnikov. V svojem nastopu je najprej povzel najpomembnejše dogodke v lanskem letu in se zatem dotaknil ključnih ukrepov kmetijske politike letos: "Zaradi napada podlubnikov je bilo najbolj prizadeto gozdarstvo. V lanskem letu smo posekali 6,5 milijona kubičnih metrov lesa ali 95 odstotkov možnega poseka. Ob katastrofi v gozdovih je prišlo do premikov v naši predelovalni industriji. Ta beleži desetodstotno rast realizacije in je odprla tisoč novih delovnih mest. Pozitivni trendi se nadaljujejo tudi v letošnje leto. Vzporedno se je postavilo na noge državno