V srbski prestolnici Beograd se je po desetih dneh šele danes zjutraj dvignila megla. Za danes zvečer je civilna pobuda Ne davimo Beograda napovedala protest “za čist zrak”, s katerim želijo podpreti ukrepe “za zaščito državljanov in več transparentnosti pri obveščanju ljudi o izjemno velikem onesnaženju zraka”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Jezni so zaradi odnosa državnih in mestnih oblasti do problema, saj so visoki predstavniki molčali ali pa zmanjševali pomen onesnaženja, med njimi tudi srbska premierka Ana Brnabić in predsednik Aleksandar Vučić.

Vučić je med drugim dejal, da je zrak v Srbiji onesnažen samo nekaj dni na leto in da je bilo huje med njegovim otroštvom. Za onesnaženje je danes znova okrivil višji standard prebivalcev in povečan promet s starejšimi dizelskimi vozili, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.

Četrtkovo priporočilo srbske vlade vrtcem in osnovnim šolam, naj spremljajo razmere in se same odločijo o morebitnem zaprtju, pa je naletelo na obsodbo v medijih in pri aktivistih zaradi zapoznelosti in mlačnosti.

Pobuda Ne davimo Beograda je medtem v sredo opozorila, da so nevarno onesnaženemu zraku izpostavljeni meščani Valjeva že 170 dni, Užic 154 dni, Smedereva 146 dni, Beograda pa 132 dni.

“Razmere niso nič slabše kot prej. Najslabše je v nekaterih mestih zaradi vremena in megle, ker ni snega in ker ne piha košava,” je dejala premierka Ana Brnabić v četrtek. Košava – močan vzhodni veter, ki običajno piha več dni in očisti zrak v mestih – je to zimo redka. Pričakujejo pa jo konec tedna.

Večina drugih mest v regiji pa nima naravnih čistilcev in prebivalci pričakujejo od oblasti, da pripravijo dolgoročne načrte za preprečitev najhujšega onesnaženja. O velikem onesnaženju zraka tako že dneve poročajo tudi iz prestolnice Severne Makedonije Skopja, iz Sarajeva in Tuzle v BiH ter črnogorske Podgorice.

Vlada sarajevskega kantona je danes uvedla brezplačen prevoz s tramvaji in avtobusi med velikim onesnaženjem zraka, ki sicer traja že sedem dni. Odločili so se tudi za nakup in razdelitev zaščitnih mask najbolj ogroženim prebivalcem, še posebej otrokom, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Sarajevo je že od 11. januarja na vrhu seznamov najbolj onesnaženih mest na svetu. Ker zakonsko ne morejo sankcionirati voznikov starih dizelskih vozil, čeprav imajo prepoved vožnje, so se odločili, da omogočijo brezplačne prevoze z električnimi vozili v javnem prometu.

V Sarajevu sicer še vedno v okoli 80.000 gospodinjstvih kurijo na trda goriva, največji izvor onesnaženja pa je več kot 150.000 vozil.

Minister za prostorsko ureditev Damir Filipović je kot edino rešitev izpostavil dolgoročne rešitve. Opozoril je, da so z nenačrtno gradnjo in gradnjo visokih poslopij po vojni praktično blokirali edina dva identificirana zračna koridorja za prezračevanje sarajevske kotline, kar je dramatično prispevalo k večjemu onesnaženju zraka.

Program ZN za okolje je lani preučil onesnaženost zraka v 19 mestih Zahodnega Balkana in ugotovil, da je letno kriva za skoraj 500 prezgodnjih smrti.

Zaradi gostega smoga so razglasili alarm tudi v nekaterih delih Italije. V Rimu so dizelskim avtomobilom prepovedali vožnjo do najmanj danes, v soboto pa bodo imeli “ekološki dan” brez avtomobilov.

Visoko onesnaženost zraka beležijo več dni tudi v Torinu, kjer so prav tako uvedli prepoved vožnje z dizelskimi avtomobili, pa tudi v Piacenzi, Parmi in Modeni. Veliko onesnaženost pripisujejo pomanjkanju vetra in suhemu vremenu. Razmere naj bi se normalizirale v začetku prihodnjega tedna, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.