Razpravo o ukrepih iz koalicijske pogodbe so zahtevali poslanci SDS, NSi in SNS. “Koalicijska pogodba, ki so jo dogovorile stranke LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB in DeSUS, prinaša predvsem nerazumne dodatne nove obdavčitve za gospodarstvo, zato je med podjetniki vzbudila začudenje in ogorčenje,” je v imenu predlagateljev opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Če bodo predlagani ukrepi sprejeti, lahko resno ogrozijo slovensko gospodarstvo, posledično pa tudi blaginjo državljanov, je dodala.
Podjetniki naj vračajo družbi
Poslanec Levice Luka Mesec je zagovarjal predloge iz koalicijske pogodbe: “Podjetniki morate vedeti, da ste od države nekaj dobili, zato ji morate tudi nekaj dati.” Spomnil jih je, da so si pred leti zagotovili izločitev prihodkov od kapitalskih dobičkov in rent iz obdavčitve z dohodnino, dosegli pa tudi eno najnižjih efektivnih stopenj davka na dobiček. “Zdaj pa bi od države radi še več olajšav. Ne more vam jih dati,” je dejal.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je zatrdil, da se vlada zaveda pomena razvoja gospodarstva, za krepitev njegove konkurenčnosti pa da je pomembno predvsem primerno poslovno okolje. Pri usklajevanju vseh morebitnih ukrepov, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, bo vzpostavila dialog z vsemi zainteresiranimi, strokovnimi in drugimi skupinami, je obljubil.
Medtem ko je poslanka SMC Mateja Udovč poudarila, da so koalicijsko pogodbo sklenili z vso resnostjo in jo bodo kot takšno tudi izvrševali, pa je Cantarutti dejal, da ta dokument predstavlja usmeritev za delovanje vlade. “Ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, nič ne bo sprejeto čez noč,” je dejal.
V koalicijski pogodbi ni konkretnih ukrepov
Tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je zagotovila, da so v koalicijski pogodbi navedene usmeritve in ne konkretni ukrepi. “Konkretni ukrepi bodo dogovorjeni v dialogu, ki je že vzpostavljen, v njem pa sodelujejo vsi deležniki,” je dejala. Na davčnem področju bodo sicer po njenih besedah potrebne spremembe predvsem v smeri razbremenitve stroškov dela, prenove sistema obdavčitve nepremičnin ter poenostavitve in informatizacije postopkov.
Hkrati se je nekdanja finančna ministrica zavzela za takšne ukrepe, da bodo poleg stabilnega poslovnega okolja zagotavljali tudi nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. Enako je dejal Cantarutti: “Ukrepi na davčnem področju morajo biti takšni, da na eni strani krepimo konkurenčnost poslovnega okolja, po drugi strani pa zagotavljamo premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo.”
Neutemeljeno strašenje javnosti
Igor Zorčič (SMC) je predlagateljem seje očital, da koalicijsko pogodbo izkoriščajo za “navadno politično obračunavanje”. Koalicija si po njegovih besedah prizadeva priti do ciljev, ki si jih želi ena stran, in to na način, da bo druga stran zadovoljna. “Koalicijska pogodba je sklenjena. Zelo dobro smo razumeli sporočilo gospodarstva, tudi sami si ne želimo poslabšanja gospodarskega okolja,” je dejal.
V sredo se bo razprava nadaljevala na plenarni seji, zanjo pa so si poslanci rezervirali skoraj osem ur časa. Na koncu naj bi po predlogu predlagateljev sprejeli priporočilo vladi in koalicijskim strankam, naj sprejmejo poziv gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in skupnemu dogovoru o novi vsebini koalicijske pogodbe. Ta naj bo takšna, da ne bo uničevala in zavirala gospodarskega razvoja Slovenije.
Vendar pa člani odbora predloga takšnega priporočila niso podprli, kot tudi ne predloga priporočila, naj se vladni funkcionarji vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev na račun slovenskih podjetnikov.
