Ni se lahko po športni upokojitvi vrniti nazaj med vrhunske tekmovalce. To so izkusila že številna velika imena različnih disciplin. Prednjačijo boksarji (Mohamed Ali, George Foreman, Mike Tyson …), tu so še ikone košarke (Michael Jordan, Magic Johnson), avtomotošporta (Michael Schumacher), nogometa (Pele), hokeja (Mario Lemiux), plavanja (Michael Phelps), smučarskih skokov (Janne Ahonen) … Nekateri so morali predahniti zaradi političnih prepričanj (Ali), drugi zaradi zasičenosti (Jordan), bolezni (Johnson, kolesar Lance Armstrong), materinstva (plavalka Dara Torres), številni tudi zaradi dopinga (teniška igralka Martina Hingis, atlet Justin Gatlin), da o poškodbah sploh ne govorimo … Nekateri od teh so se vrnili na vrh, spet drugi so po vrnitvi obtičali v povprečju, za marsikoga je “začasna” upokojitev postala kar permanentna (dirkač Mika Häkkinen, smučarka Janica Kostelić). Pravila ni, le nekaj je jasno: “vrnitev zna biti krut pristanek na realnih tleh,” opozarja športni psiholog Matej Tušak. Po njegovih ugotovitvah športnike pred vrnitvijo moderne v gladiatorske arene oblivajo številni strahovi: “Po navadi se glavna blokada pojavi pri vprašanju: ali lahko pridem na podoben nivo, kjer sem bil prej? Če ni mogoče, marsikdo ne želi več tvegati. Športniki se najbolj bojijo morebitnega neuspeha. Še posebej tisti, ki so imeli visok status. Kot drugo, ob ne dovolj dobri pripravi se mnogi bojijo poškodb. Zavedajo se namreč, da z enako vloženo količino dela ne morejo več poseči tako visoko, saj so starejši. To pomeni, da bi za enak rezultati morali delati še več, česar pa na neki točki niso več sposobni. Ne govorimo o takih, ki so zaključili pri 25-ih in se vrnili pri 27-ih letih, temveč denimo o ženskah, ki se poslovijo pri 32-ih letih in se vrnejo pri 35-ih, sploh v panogi, kjer je izredno pomembna fizična priprava.” Ko boli že drugo mesto In prav takšna disciplina je alpsko smučanje. Tušku se tako zdi samoumevno, da Tina Maze po pavzi tudi zaključuje kariero: “Glede n
