Dvojina je edinstveno bogastvo za jezike, če jo še imajo; in tudi za ljudi, če niso izgubljeni v čredniškem brezumju in jih ni pogoltnilo potrošništvo. Zanjo sta potrebna dva. Če so trije ali tri, je že preveč. Dvojina je le ena in ena sama, kakor govorijo matematiki in fiziki. Je edina, tudi dvoedina, kakor poje pesnik Ciril Zlobec.
