Marko Perković Thompson je torej napovedal koncert v Sloveniji. Zanimivo je ob tem spomniti, da so stališča o Thompsonu v Sloveniji skorajda enaka tistim, ki smo jih vajeni že od leta 2000 poslušati na Hrvaškem. Eni ga obtožujejo, da odkrito podpira fašizem in nacizem, drugi ga zagovarjajo kot domoljuba, medtem ko tretji v njem vidijo le profesionalnega entertejnerja. Toda napoved njegovega prvega koncerta v Sloveniji je očitno prispevala še več materiala za ustvarjanje dodatnih sporov. Marko Perković Thompson je pevec z nenavadno kariero. Svojo pot na stadione in v dvorane je začel na fronti kot vojak. V majhni vasi Čavoglave pri Sinju je s svojimi soborci napisal besedilo in glasbo za pesem Bojna Čavoglave. Med drugimi poskusi domoljubnih pesmi, ki so se pojavljale med vojno, je imela Bojna Čavogalve najbolj agresivno sporočilo. V njej ni bilo govora o žrtvah in žalosti, tradiciji in Evropi, to je bila pesem, v kateri avtor odkrito grozi sovražniku in izraža prepričanje o dokončni zmagi. Pesem tudi glasbeno odstopa od preostale estradne proizvodnje. V njej je uporabljen ritem, ki ga je bilo mogoče v popularni glasbi nazadnje slišati v skladbah zasedbe Bijelo dugme, zlasti v pesmi Lipe cvatu. In seveda, kar je bilo najbolj pomembno, pesem je začel z ustaškim, nacističnim pozdravom: “Za dom! Spremni!” (Za dom! Pripravljeni!) Ta pozdrav je v vojnem kontekstu Hrvaške ostal zamolčan pri medijih in političnih elitah. Vprašanje je, seveda, kaj bi se s tem pozdravom, kot tudi s samim Thompsonom zgodilo, če pesem ne bi bila postala uspešnica. Toda iz prej navedenih glasbenih in tekstualnih razlogov se je hitro razširila po medijskem prostoru in postala zvočna kulisa vojne. Zanimivo je, da na YouTubu obstaja celo posnetek srbskih vojakov, ki jo pojejo. Kazalo je, da bo konec vojne pomenil tudi konec Thompsonove kariere. Njegov prvi album Moli mala je že bil “normalizirana” varianta hrvaške pop estrade, enako velja za naslednja dva albuma. Tudi na prvih treh albumih so pesmi
