Ta žita so poznana že več kot 10.000 let in novi trend pri pekarnah ekološkega kruha. Še vedno številni ne vedo točno, kako najbolje delati s temi žiti ali pa se zaradi napora in nižjega zaslužka raje odločijo za že uveljavljene vrste žit, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Da bi postala starodavna žita ponovno del vsakdana, se je zbrala ekipa okoli strokovnjaka za žita Friedricha Longina, ki bo skušala v domnevno največji študiji starodavnih žit odkriti, kakšni so najboljši pogoji za vzgojo in uporabo teh žit.

Po oceni Longina postajajo starodavna žita med potrošniki vedno bolj priljubljena. “Potrošnik si želi starih in tradicionalnih stvari. In stroka se mora na to odzvati,” je dejal danes ob predstavitvi projekta.

Potrošniki pri starodavnih vrstah žita cenijo predvsem vsebnost mineralov in vitaminov ter bolj močan in začinjen okus.

Na obrobju Stuttgarta tako na poskusnih poljih raste 150 starodavnih vrst žita, kar bo predstavljalo okoli dve toni pridelka. Kasneje bodo pridelek zmleli in zmešali v 500 različnih vrst moke ter spekli okoli 3000 štruc kruha, s katerimi bodo testirali različne vidike žita.

Longin trenutno raziskuje vzgojo teh vrst žita, kakšne nevarnosti obstajajo za posamezno vrsto in kaj so najboljši produkti, ki se jih lahko izdela iz vsakega pridelka.

Ekipa okoli Longina je leta zbirala semena in jih pripravljala na eksperiment. “Raziskovanje starodavnih žit je šele na začetku,” je dejal Longin.

Dodal je, da morajo svoje znanje izboljšati tudi peki in kmeti, saj se ne morejo kar brez predznanja ukvarjati s starodavnimi vrstami žit. Znanje je nujno tako za pridelavo in marketing, pek mora na primer svojim strankam pojasniti, kaj je tako posebnega na kruhu iz starodavnih žit.

Ker sta sama cena in napor okoli pridelave starodavnih cen manj dobičkonosna, Longin zagotavlja, da bosta rž in pšenica še dolgo del našega vsakdana.