Moškim ugaja, ženske pa se nad cenikom pri frizerju, ki cene storitev določa glede na spol, pogosto hudujejo. Moško striženje je precej cenejše od ženskega, četudi ima gospa kratke lase, moški pa ob tem praviloma ne plačajo prav nič več, četudi pridejo do svojega frizerja z dolgimi lasmi. Ker pa gre za ustaljeno dolgoletno prakso, mnogi to jemljejo kot samoumevno, čeprav gre po mnenju zagovornika načela enakosti Boštjana Vernika Šetinca za najbolj tipičen primer diskriminacije in neenake obravnave na podlagi spola. "Razlikovanje v cenah pri dostopu do dobrin in storitev, kot so frizerske za ženske v primerjavi z moškimi je klasičen, šolski primer diskriminacije zaradi spola: taka diskriminacije je pri nas že od maja 2004 prepovedana, med drugim zato, ker tako prepoved terja pravo EU. Kljub temu se obseg kršitev ni v ničemer zmanjšal," pojasnjuje Vernik Šetinc in dodaja, da pride izjemno malo pritožb zaradi suma diskriminacije, glede na to, kakšne so percepcije tega problema, tudi po Evropi. "Če vsak peti prebivalec EU meni, da je bil v preteklem letu diskriminiran, se v Sloveniji na leto - sicer nimamo trdnih podatkov -, zaradi diskriminacije vsem pristojnim organom pritoži približno 200 ljudi. Pa še to se teh dvesto primerov prekriva, saj opravijo prijavo meni, varuhu, inšpekciji," pove zagovornik. Gregor Grosman V Avstriji dosegli poenotenje V sosednji Avstriji so leta 2008 sprejeli zakon o enaki obravnavi spolov, ki med drugim določa enotni cenik za oba spola. Posebna komisija za enako obravnavo spolov je leta 2010 izdala mnenje o specifičnih cenikih za oba spola, v katerem so ugotovili, da ni dovoljeno različno oblikovanje cen glede na spol, temveč morajo frizerji tarife določiti na podlagi spolno nevtralnih kriterijev. Komisija je med preverjanjem stanja na terenu dobila občutek, da izhaja oblikovanje moško-ženskih cenikov iz tradicije in je stereotipno. Frizerji in frizerke so višje cene ženskega striženja in friziranja utemeljevali s tem, da imajo dame višj