Vrhovno sodišče je pritrdilo odpravi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Škrlec tudi v primeru Aleša Zalarja. Nekdanji pravosodni minister je že napovedal odškodninsko tožbo. Zalar je namreč danes dobil sodbo vrhovnega sodišča. To je pritrdilo prvostopenjskemu upravnemu sodišču v delu, ki govori o tem, da se vse zaključne ugotovitve KPK o imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, ki se nanašajo na Aleša Zalarja, odpravijo. Zalar je že napovedal odškodninsko tožbo, ki bo posledica "tega, da sem bil na sramotilnem stebru štiri leta". Pri čemer je poudaril, da se je to dogajalo s kršitvijo njegovih ustavnih pravic ter brez pravne ali dejanske podlage. Ali bo tožil državo, se bo še odločil, "zagotovo pa bo odškodninsko tožil predsednika KPK Borisa Štefaneca in druge, ki so sodelovali v postopku". O tem, kakšno vsoto bo zahteval, je po njegovih besedah še preuranjeno govoriti, "zagotovo pa to ne bo majhen znesek". Kot je namreč poudaril, sta bila njegovo osebno dostojanstvo in strokovni ugled močno prizadeta zaradi številnih medijskih objav o tej zadevi, v kateri je naštel kar 11 različnih sodnih odločb. V precej zapleteni sodbi je vrhovno sodišče med drugim poudarilo, da iz ustavne pravice enakega varstva pravic med drugim izhaja tudi pravica do izjavljanja v postopku. "Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne ali zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in ki lahko vpliva na odločitev," je med drugim zapisano v sodbi. Je pa vrhovno sodišče dalo prav KPK v delu, ko je ta izpodbijala odločitev upravnega sodišča, da je bilo z izdajo zaključnih ugotovitev nezakonito poseženo v Zalarjeve ustavne pravice iz 22. in 34. člena. A ker je upravno sodišče