Kot so navedli na zavodu za transfuzijsko medicino, so potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0. Skupino A ima približno 40 odstotkov ljudi, 0 pa 38 odstotkov. Krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno sedem odstotkov Slovencev. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, negativnih pa le okoli 18 odstotkov.

Zaloge krvi so potrebne zaradi transfuzij, ki jih dajo bolnikom ob boleznih in poškodbah. Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

Tako denimo bolnik pri operaciji srca prejme okoli šest enot krvi, kar pomeni šest krvodajalcev. Pri operaciji raka potrebujejo vsaj dve enoti krvi, pri presaditvi jeter med pet in 20 enot, ponesrečenci potrebujejo tudi do 30 enot krvi, ženske pa pri zapletih pri porodu pet ali več enot.

Na zavodu zato poudarjajo, da takšne oblike zdravljenja omogočajo krvodajalci, saj za kri zaenkrat ni ustreznega nadomestila. Pri zdravljenju s krvjo si lahko pomagamo le ljudje med seboj. Vsak delovni dan potrebujejo v povprečju 300 do 350 krvodajalcev, da zagotovijo zdravljenje bolnikov s krvjo, so še zapisali na spletni strani zavoda.