Nikogar v ciljni areni na progi Jasa na Rogli, kjer je bil danes paralelni veleslalom deskarjev za svetovni pokal, ni zanimalo, kako je Bolgar Radoslav Jankov za svoje prvo slavje na edinem slovenskem prizorišču v velikem finalu premagal Švicarja Nevina Galmarinija. Pa ne zato, ker bi bili Slovenci slabo, daleč od tega, ampak zato, ker je tretje mesto osvojil Žan Košir. Pa čeprav se je Tržičan šele vrnil v karavano po poškodbi hrbta, zaradi katere ni vozil vse od zaključka sezone 2015, ko je pobral vse možne lovorike, vse tri kristalne globuse. Košir: Zdaj vidim, da še znam “Zdaj vidim, da še znam," se je Žanu Koširju smejalo v cilju. A to je vedel že po kvalifikacijah, ki jih je končal na vrhu! Tisto je bil najbolj čustven trenutek dneva, kar obsedel je v cilju – v solzah. “Solze so se mi kar ulile, slika se mi je vrtela nazaj. Sem mislil, da nikoli več ne bom vozil … Z leti, to mame vedo, sem vedno bolj čustven,” je priznal Žan Košir. In bolj trezno dodal, da njegovo telo ni v idealnem stanju, da je že precej zdelano: “Vem, da moram zelo paziti na telo, ki je precej zdelano, nekateri deli kot da sem star 60 let. Moj cilj je olimpijada in lahko se zgodi, da letos ne bom vozil več nobene tekme.” Niti svetovnega prvenstva ne? “Živ sem to je to. Duša hoče biti tukaj. Seveda me je zamikalo, da bi spet tekmoval. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Zdaj sem še pod injekcijo …” Injekcijo, ki se je reče navijači. Njegovih gorenjskih na Rolgi spet ni manjkalo. “Doma jih je zanimalo, če si želim, da navijajo zame. Sem mislil, joj, ne zdaj, sem slab. Ko sem izvedel, da bodo šli in ko sem videl spisek ljudi, ki stojijo za mano, sem se komaj čakal na tekmo. Zdaj mi je vseeno za vse razen za navijače. Bili so velika motivacija,” se je že pripravljal na slavje. Marguč: Ena odlična vožnja premalo Nič kaj prešerno pa ni bil razpoložen drugi slovenski matador Rok Marguč, ki je po devetem času kvalifikacij izpadel že v osmini finala in končal na desetem mestu. In to proti Avstrijcu Benja