Do konca marca so v pristojnem zveznem uradu za gospodarstvo in nadzor izvoza v Eschbornu dobili le 15.348 zahtevkov za subvencioniranje nakupa električnega avtomobila, od tega je bilo po navedbah časnika Automobilwoche takšnih, ki jih poganja izključno baterija, le 8655.

Nemška vlada je sklad za subvencije oblikovala junija lani, zadoščal pa naj bi za spodbude za nakup 300.000 električnih vozil. Sredstva, ki do konca junija 2019 ne bodo porabljena, bodo zapadla.

Kupci avtomobilov, ki jih poganja izključno baterija oz. gorivne celice, so upravičeni do subvencije v višini 4000 evrov, kupci hibridnih avtomobilov pa do 3000 evrov. Polovico tega denarja prispeva država, drugo polovico pa mora proizvajalec ponuditi kupcu v obliki popusta.

V Nemčiji je trenutno registriranih približno 45,8 milijona osebnih avtomobilov. Od tega je bilo v začetku tega leta 165.405 hibridnih avtomobilov, kar pomeni 0,36-odstoten delež. Delež izključno električnih avtomobilov je še nižji, namreč 0,07-odstoten (34.000 vozil).

Vendar pa niso mogočni nemški avtomobilski koncerni tisti, katerih električni avtomobili se najpogosteje vozijo po nemških cestah, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriški proizvajalec Tesla ima trenutno na nemškem trgu električnih avtomobilov 25-odstotni tržni delež, pošta Deutsche Post s svojim lastnim električnim dostavnim vozilom Streetscooter pa več kot sedemodstotnega. Vmes se umeščajo francoski Renault (24,2 odstotka), nemški BMW (15,4 odstotka) in japonski Nissan (7,5 odstotka).

Po mnenju analitikov so nemški koncerni predolgo vztrajali pri dizelskih avtomobilih. Audi bo denimo prvi nemški proizvajalec, ki bo v letu 2018 ponudil električni avtomobil z dosegom 500 kilometrov – torej podobno kot Tesla. Od BMW in Volkswagna je takšen avtomobil pričakovati leta 2019, pri Daimlerju pa bo treba čakati vse do leta 2020.