Ker so sredstva za te štipendije zagotovljena v okviru programa, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, zaenkrat ostajajo rezervirana za namen programa. Kot so pojasnili na skladu, pa se bodo z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nato dogovorili o prerazporeditvi teh sredstev v naslednja leta. Nov razpis bo sicer objavljen v začetku leta 2017.
Na skladu predvidevajo, da nekateri dijaki vloge niso oddali, ker so zaprosili oziroma že prejemajo kadrovsko štipendijo, ki je s štipendijo za deficitarne poklice nezdružljiva. “Veliko staršev je tudi spraševalo, kaj se zgodi s štipendijo, v kolikor dijak neuspešno konča letnik. Zakon omogoča mirovanje za eno leto, v kolikor pa tudi drugo leto dijak ni uspešen, sledi vračilo štipendije,” so navedli.
V primerjavi z lanskim razpisom je bil letošnji razpis tudi namenjen le dijakom prvih letnikov srednjega poklicnega izobraževanja in tudi nabor deficitarnih poklicev je bil na letošnjem razpisu zožen na 15 najbolj deficitarnih.
Število vlog za štipendije se lahko v naslednjih dneh še nekoliko spremeni, saj pričakujejo še vloge, poslane po pošti. Vse vloge bodo nato še preverili, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, takrat pa bodo znani tudi podatki o tem, za katere poklice je bilo največ in za katere najmanj prijav.
Deficitarni poklici so sicer tisti, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo. Štipendije zanje pa se podeljujejo z namenom, da se zagotovi ustrezen kader na trgu dela glede na povpraševanje delodajalcev in da se spodbudi vpis na ta področja izobraževanja.
“Za obdobje 2015-2019 so deficitarni poklici določeni na podlagi politike štipendiranja, ki jo je sprejela vlada v letu 2015. Strokovna izhodišča za politiko štipendiranja pa so bila pripravljena na podlagi podatkov o potrebah po kadrih pri delodajalcih, podatkov o vpisu na izobraževalne programe, o razpisanih in dodeljenih štipendijah in drugih relevantnih podatkih,” so pojasnili na skladu. Dodali so, da so te podatke pripravili in analizirali skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, ministrstvi za delo, za izobraževanje in za gospodarski razvoj, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Statističnim uradom RS.
Podatki iz politike štipendiranja kažejo, da se je od šolskega leta 2000/2001 do šolskega leta 2010/2011 vpis v nižje in srednje šole znižal s 27,7 odstotka na 16,2 odstotka, hkrati pa se je povečal vpis na gimnazije ter strokovne in tehnične programe, ki omogočajo prehod na terciarno raven izobraževanja.
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo na 1916 razpisanih mest na izobraževalnih programih, za katere so lahko vpisani dijaki pridobili štipendijo za deficitarne poklice, v avgustu vpisanih 1053 dijakov, na dan 1. septembra pa je številka narasla na 1172 dijakov.
“S štipendijami za deficitarne poklice želimo zmanjšati razkorak in strukturna neskladja na trgu dela. Podatki kažejo na to, da potreba po teh kadrih obstaja, zagotovo pa bo potrebno še dodatno motivirati mlade, da se za te poklice odločijo,” so priznali na skladu, kjer sicer navajajo, da so od objave razpisa mlade in tudi njihove starše obveščali o možnosti pridobitve štipendije za deficitarne poklice v medijih, na spletu, na sejmu Informativa, pa tudi preko osnovnih šol in srednjih šol, ki izvajajo te izobraževalne programe.
“Devetošolci, ko razmišljajo o vpisu v srednje šole, se morajo zavedati, da jim vpis na izobraževanje za deficitarne poklice poleg mesečne štipendije v višini 100 evrov nudi tudi možnost hitrejše zaposlitve po koncu šolanja in nenazadnje tudi izbiro delodajalca oz. samostojno podjetniško pot,” so ob tem še poudarili na skladu.
