“Tako! Zdaj sem pa prisiljena spregovoriti o resničnih dejstvih, ki sem jih doslej iz obzirnosti zamolčala,” je svoj odgovor Svetlani Slapšak in Valenčiču, ki sta bila sprva med soavtorji knjige, začela Svetlana Makarovič.
Svetlana Slapšak se je, kot je zapisala pesnica in pisateljica, zavezala, da bo napisala študijo o njeni poeziji. “Ni je napisala.” Zavezala se je, da bo uredila njeno bibliografijo. “Ni je uredila. Po dolgem času je poslala krajši tekst, ki pa ni imel smiselne zveze z vsebino knjige. Od Valenčiča dolge mesece nobenega resnega teksta,” je zapisala Svetlana Makarovič.
O tem, da naj bi “onadva trdo in dolgo garala”, po besedah Svetlane Makarovič “ne more biti nobenega govora”. “Edini, ki je svoje delo jemal resno in odgovorno, je bil kolega Matej Šurc. Ostala dva sta se na delovno disciplino požvižgala in sta ves čas krepko zabušavala. Z Matejem sva ostala sama in tako Luciferko tudi dokončala,” je zapisala.
“Na lepem pa sta se Slapšakova in Valenčič začela pritoževati, da sta bila po krivici odrinjena iz ekipe in da sem jaz tista, ki mi gre samo za denar. Zato sem se odločila, da se v celoti odrečem svojemu honorarju v njuno korist, tem bolj, ker je vprašljivo, če jima je Beletrina plačala dogovorjeno odškodnino za njun ‘zapravljeni čas'(?),” je nadaljevala pesnica in pisateljica.
“Da bi obdržala lep obraz pred javnostjo, sta predlagala, naj nakažem denar v humanitarne namene, toda v njunem imenu. Res je, da že dolga leta s svojim denarjem, pomagam otrokom, drugim ljudem in živalim v stiski. Ni mi prijetno naštevati svojih humanitarnih dejanj, a nekoč me bosta s svojo licemernostjo v to prisilila. Kar izdatno sem med drugim pomagala nekaterim institucijam in posameznikom, nenazadnje tudi gospe Svetlani Slapšak – kolikokrat in koliko denarja je dobila od mene, ko je bila v stiski, pa dobro ve sama in bi se morda spodobilo, da bi se tega spomnila,” navaja Svetlana Makarovič.
In svoj zapis sklene z besedami: “Toliko o dobrodelnosti, gospa in gospod. In če celo špekulirata, da imata pravico do mojega honorarja, in da hočem s to donacijo poravnati nekakšno krivico, vaju obveščam, da vama je tu krepko spodletelo in da bom svoj pošteno zasluženi honorar z veseljem obdržala zase in za svoje muce. Vidva pa zganjajta svojo lažno humanitarnost s svojim denarjem – od mojega pa odslej roke stran!”
Valenčič je v odziv na izjavo Svetlane Makarovič za STA zapisal: “Svetlana Makarovič me en dan razglaša za vrhunskega novinarja, drugi dan za lenobo in zabušanta, en dan mi želi dati svoj honorar, potem pa, ko želim ta honorar v dogovoru s Svetlano Slapšak nameniti v humanitarne namene, znori in naju oba obtožuje zlorabe humanitarnosti. Iskreno, jaz tej Makarovičevi ne morem več logično slediti in verjamem, da je tudi slovenska javnost že precej sita vsega skupaj.”
Kot je še zapisal, sta s Svetlano Slapšak v četrtek “poskušala dostojno končati afero Luciferka z nakazilom honorarja (kateremu se je Makarovičeva javno odrekla v prid naju dveh) v človekoljubne namene, s čimer bi lahko vsi skupaj pokazali, da smo sposobni preseči osebne zamere in storiti nekaj dobrega za nekoga drugega”. “Žal ni šlo, pa naj se konča, kot se je začelo – klavrno in bedno,” je dodal.
“Kar zadeva halucinacije Svetlane Makarovič glede moje predanosti delu, naj povem, sem samo v zadnjih štirih letih ustvaril štiri dokumentarne filme (trenutno delam na petem) in napisal dva romana (trenutno pišem četrto knjigo), poleg vseh ostalih obveznosti,” je še zapisal Valenčič.
