Četverica, ki na Dobu prestaja različno dolge zaporne kazni zaradi raznolikih kaznivih dejanj, je v pismu, ki so ga naslovili med drugim na državni zbor, predsednika republike, varuha človekovih pravic, parlamentarno komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ministrstvo za pravosodje in Svet Evrope, je v pismu navajala različne očitke.
Med drugim naj bi se vodstvo zapora okoriščalo na račun njihove prehrane. Hrana da je enolična, količinsko naj bi je bilo malo. Poleg tega so navedi, da je vrednost hrane, ki jo dobijo, bistveno nižja od tega, kolikor dobijo za prehrano zapornika na dan. Prav zaradi tega da zapornikom tudi ne odobravajo predčasnih izpustov ter da kar 90 odstotkov obsojencev prestane kazen v celoti.
Poleg tega so zapisali, da jih v zaporu izkoriščajo za delo in jim za to namenjajo “mizerno nizke nagrade”, ki naj bi bile od 30 do 50 centov na uro. Vodstvu zapora očitajo, da je nestrokovno in premalo usposobljeno. V zaporu po njihovih navedbah veljajo nepisani zakoni in vladata zgolj represija in izsiljevanje. Navedli so še, da v zavodu ne izvajajo rehabilitacije.
V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so za pismo zapornikov izvedeli od medijev. Pisanje so “temeljito proučili in z vsemi obsojenci opravili razgovor” ter na podlagi tega ocenili, da je prošnja posledica nezadovoljstva obsojencev, pretežno zaradi nepodeljenih ugodnosti.
Kot so pojasnili za STA, je podelitev ugodnosti pomemben del reintegracije – preko teh ugodnosti se obsojenci postopoma in kontrolirano ponovno vključujejo v družbo. “Vendar ugodnosti niso pravica, kot to pogosto zmotno dojemajo obsojenci, temveč nagrada, ki je lahko pridobljena za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda. Nepodelitev ugodnosti ali njihov odvzem je sicer pogost pritožbeni razlog obsojencev, ki je v večini primerov neutemeljen,” so zapisali.
Očitek o neustrezni prehrani so zavrnili s pojasnilom, da obsojenci dnevno dobijo tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo. Tisti, ki delajo, dobijo na delovni dan še dodatni obrok hrane. Obroki pa se v slovenskih zaporih pripravljajo na podlagi normativov, ki se enotno uporabljajo v vseh zavodih in so verificirani s strani NIJZ.
Prav tako so zavrnili navedbo, da 90 odstotkov obsojencev prestane kazen v celoti: v letu 2017 je 34 odstotkov vseh obsojencev kazen prestalo v celoti, 21 odstotkov je bilo pogojno odpuščenih, 45 odstotkov pa predčasno, so našteli.
Glede navedb o izkoriščanju zapornikov za delo in nizkih nagradah so pojasnili, da delo za zaprte osebe v slovenskem zaporskem sistemu ni obvezno. Ga pa skušajo omogočiti čim večjemu številu zaprtih, ki so zmožni za delo. To jim namreč zagotavlja ohranjanje, pridobivanje in povečanje strokovnih sposobnosti z namenom, da se po prestani kazni zapora lažje vključijo v življenje na prostosti. Višina plačila za delo zaprtih oseb je po pojasnilih uprave določena s pravilnikom. Tako lahko obsojenec na Dobu prejme bistveno višjo nagrado, kot jo v pozivu navajajo podpisniki, so pojasnili.
Očitke o nestrokovnem in premalo usposobljenem vodstvu so v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij zavrnili kot “šikanozne, žaljive in neresnične”. Spomnili so, da imajo obsojenci za varstvo svojih pravic na voljo več pravnih sredstev, prav tako so zapori podvrženi rednim nadzorom tako slovenskih kot tujih nadzornih organov, ki kršitev človekovih pravic ali večjih nepravilnosti ne ugotavljajo.
Zavrnili so tudi trditve, da se resocializacija ne izvaja. Kot so poudarili, v zavodih za prestajanje kazni zagotavljajo strokovno obravnavo v številnih programih, katerih namen je usposabljanje zaprtih oseb za življenje po odpustu. Posebna pozornost je namenjena izobraževanju, programu razvoja delovnih kompetenc zaprtih in posebnim oblikam strokovne obravnave.
