Vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev bodo pridobili najmanj en plačni razred, nekaterim se bodo plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Višji bodo dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi. Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo pa bodo decembra prejeli še poračun za višji regres v višini dobrih 200 evrov bruto.

Dogovorjeni dvigi plač, dodatkov in ostalih pravic so skupno ocenjeni na približno 308 milijonov evrov, predvidena pa je njihova postopna uveljavitev v prihodnjih dveh letih. Kot je v krajšem nagovoru pred podpisom poudaril predsednik vlade Marjan Šarec, je izpogajano največ, kar je možno, saj stanje v proračunu več ne dovoljuje. Premier se je zahvalil pogajalcem in poudaril, da je “partnerstvo edina pot, ki lahko pripelje do uspeha”.

Jakob Počivavšek, ki je v pogajanjih vodil koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov, je izrazil zadovoljstvo, da so se z vlado uspeli dogovoriti, da se bodo plačni razredi povišali praktično vsem javnim uslužbencem, kar je bil njihov cilj. Ocenil je, da gre za dober zaključek tega kroga pogajanj, a njihovo delo s tem zagotovo še ni opravljeno.

Med drugim so se vlada in sindikati s tokratnim dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevanja sprememb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih, lotili pa naj bi se tudi odpravljanja morebitnih neupravičenih razlik v sistemih napredovanja med in znotraj dejavnosti. Prav tako so že določili datume, do katerih naj bi sprejeli standarde in normative na področju zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene in babiške nege.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je izrazil prepričanje, da podpis sporazumov in dogovora pomeni “utrditev socialnega dogovarjanja v naši državi in na nek način tudi umiritev razmer”. A med nekaterimi na sindikalni strani ostaja skrb, ali bo vlada zagotovila sredstva za realizacijo dogovorjenega.

Kot je dejal predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič, je želel predsednika vlade vprašati, kako bodo zagotovili sredstva pri tistih zavodih oz. za tiste javne uslužbence, ki niso neposredni proračunski uporabniki, in so vezani na zdravstveno blagajno, nenazadnje pa tudi na neposredna plačila uporabnikov.

A ker za to ni bilo priložnosti, vprašanje ostaja odprto. Na to problematiko po Vukadinovičevih besedah opozarjajo tudi direktorji zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov. Stavke so zato še vedno možne. “V prvem zavodu, ko bodo plače zamujale, bomo organizirali stavko,” je napovedal in dodal, da si tega ne želijo, zato vnaprej opozarjajo vlado. Predvideva pa, da bi se lahko posledično povišale tudi cene, ki jih plačujejo stanovalci v domovih za starejše.

Minister za javno upravo Rudi Medved je zagotovil, da nikakor ne bi smelo nikogar skrbeti, da podpisano ne bo realizirano. “Vlada je zagotovila sredstva tako za leto 2019, kot tudi za leti 2020 in 2021. Za to obdobje pa ta dogovor tudi velja,” je dejal.

Minister za zdravje Samo Fakin je menil, da se bodo cene zdravstvenih storitev morale dvigniti, “saj gre za nekaj deset milijonov dogovorjenih dvigov”. Po njegovih besedah denar za realizacijo danes dogovorjenega v zdravstveni blagajni je, a bo treba istočasno skrajšati čakalne dobe, torej povečati produktivnost.

K podpisu sprememb kolektivnih pogodb je pristopilo dovolj sindikatov, da bodo dogovorjeni dvigi lahko uveljavljeni. A zaenkrat vlada še ni dosegla dogovora z vsemi sindikati. Še vedno se pogaja s policisti, ki so v stavki.

K podpisu danes niso pristopili niti predstavniki vojakov, ker želijo prej vedeti, kaj bo zapisano v spremembe uredbe, s katero se bo določilo plače v Slovenski vojski in jo bo, predvidoma na četrtkovi seji sprejela vlada. Pred tem pa pričakujejo, da bo z njimi opravljeno usklajevanje njene vsebine.

Prav tako med podpisniki ni nekaterih drugih sindikatov, med njimi sindikata delavcev v pravosodju. Ta je stavkovni sporazum z vlado sicer parafiral, a mu je članstvo množično nasprotovalo, zato so tik pred zdajci sporočili, da ga ne bodo podpisali. Vladi pa so dali tri mesece časa za izpolnitev obljub, sicer napovedujejo zaostritev stavke.