Jimcy McGirt se je pritožil na obsodbo zaradi posilstva, ker ga je zagrešil na kraju, ki bi moral biti priznan kot indijanski rezervat plemena Muscogee. Tesna večina vrhovnega sodišča se je s tem strinjala in posledično je vzhodna polovica Oklahome postala indijansko ozemlje, kjer država Oklahoma nima nobene jurisdikcije nad Indijanci.

Indijanski rezervat tako zdaj zajema območje, na katerem živi skupaj 1,8 milijona ljudi. Vanj spada tudi mesto Tulsa s 400.000 prebivalci, kjer je imel predsednik ZDA Donald Trump pred dvema tednoma odmevno predvolilno zborovanje. Odmevno zato, ker po njem naraščajo okužbe z novim koronavirusom, medtem ko je bila udeležba na njem majhna.

Ameriške oblasti so si v 19. stoletju puščavsko, suho in neprijazno Oklahomo izbrale za nekakšno odlagališče indijanskih plemen iz drugih delov ZDA. Ameriška vlada je nato s temi plemeni podpisala pogodbe, s katerimi jim je predala zemljišča, in Gorsuch je v mnenju večine v četrtek v bistvu potrdil le to, da so bile te pogodbe zakonite in veljajo.

Poleg plemena Muscogee oziroma Creek so v Oklahomi še plemena Cherokee, Chickasaw, Choctaw in Seminole, ki so jih tja preselili iz daljne Floride po tako imenovani stezi solz, saj jih je na poti veliko umrlo.

Četrtkova odločitev vrhovnega sodišča je sicer ena najbolj daljnosežnih za prvotne prebivalce v ZDA v zadnjih desetletjih. Indijancem v polovici Oklahome zdaj med drugim ne bo treba plačevati državnih davkov. Iz zaporov bodo morali izpustiti vse Indijance, ki so bili obsojeni za zločine po državni zakonodaji. Indijanska plemena lahko poleg tega dobijo večja pooblastila za regulacijo prodaje alkohola in tobaka ter odpiranja igralnic.

Paradoksalno je, da jim je te pravice pridobil 71-letni posiljevalec McGirt, ki je bil obsojen na 1000 let zapora zaradi posilstva štiriletnega otroka leta 1997. To sicer ne pomeni, da se bo McGirt izvlekel, saj indijanski rezervati spadajo pod pristojnost zvezne vlade in najverjetneje ga bo sedaj preganjalo zvezno tožilstvo.