Neposredno je od lanske pomladi do konca leta 2020 imela država z dodatnimi stroški zaradi epidemije ter ukrepi za blažitev njenih posledic v gospodarstvu in med državljani za 2,4 milijarde evrov izdatkov. Skupaj z danimi poroštvi in posojili ter odlogi plačil kreditnih obveznosti se ta znesek povzpne na 2,9 milijarde evrov, je pred dnevi navedel fiskalni svet.
Prvi paket ukrepov je DZ sprejel konec marca, do konca leta je nato sledilo sedem protikoronskih zakonov, trenutno vlada pripravlja že osmega. Skupna vrednost doslej sprejetih ukrepov je 6,9 milijarde evrov oz. brez upoštevanja poroštev 6,2 milijarde evrov.
V resnici pa je bilo doslej porabljenih precej manj sredstev. Od tri milijarde evrov vrednih ukrepov iz prvega protikoronskega zakona je bilo porabljenih približno polovico predvidenih sredstev, od ene milijarde evrov vrednih ukrepov iz tretjega protikoronskega zakona pa le okoli četrtino.
Klub temu so ti stroški pomembno prispevali k poslabšanju stanja v slovenskih javnih financah, je opozoril fiskalni svet. Kot je dodal, je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih v letu 2020 znašal 3,5 milijarde evrov. Konec leta 2019, pred pojavom novega koronavirusa, je tedanja vlada za lani še načrtovala pozitiven saldo državne blagajne.
Ohranitev delovnih mest
Da podjetja ob upadu prihodkov in omejitvah v poslovanju ne bi odpuščala, je nova vlada takoj po razglasitvi epidemije lani spomladi začela sprejemati vrsto ukrepov. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest predstavljajo tudi največji delež dosedanjih izdatkov v spopadu z epidemijo, približno polovico.
Skupni znesek teh ukrepov je po izračunih fiskalnega sveta v letu 2020 znašal 1,147 milijarde evrov. Od tega sta doslej največji učinek imela plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcem, ki so v prvem valu epidemije delali, ter nadomestilo za zaposlene na začasnem čakanju na delo.
Za prvi ukrep – v zameno za plačilo prispevkov so delodajalci zaposlenim v prvem valu epidemije izplačali krizni dodatek v višini 200 evrov mesečno – je bilo iz proračuna izplačanih 435 milijonov evrov. Vrednost drugega ukrepa, ki velja od prvega dne po razglasitvi epidemije v marcu in bo predvidoma podaljšan do konca aprila, pa je do konca decembra skupaj s prispevki za te delavce ocenjena na 457 milijonov evrov.
Učinek ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je manjši, namreč 36 milijonov evrov, kar fiskalni svet povezuje s podaljšanjem veljavnosti ukrepa nadomestila za čakanje na delo. Bo pa ta ukrep veljal še do sredine tega leta.
Pomemben je tudi učinek mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in druge upravičene skupine prebivalstva, ki je veljal v prvem valu epidemije in velja tudi v drugem valu, za zdaj do konca marca. Za te namene je bil do konca leta 2020 izplačan 201 milijon evrov.
Delovanje javnega sektorja
Dobre pol milijarde evrov je država lani porabila za tekoče delovanje javnih storitev, natančneje 508 milijonov evrov. Največji del tega zneska, 207 milijonov evrov, predstavljajo dodatki zaposlenim v javnem sektorju za delo v rizičnih razmerah. Izdatki za te namene se bodo letos še dodatno povečali, saj so dodatki za najbolj izpostavljene virusu vključeni tudi v sedmi protikoronski zakon, ki je v veljavi od 31. decembra.
Okoli 150 milijonov evrov je država lani namenila za normalno delovanje zdravstvenega sistema, s tem ko je pokrila izpad prihodkov zaradi neopravljanja dejavnosti, zagotovila pa tudi sredstva ZZZS za pokrivanje materialnih stroškov. Za obvladovanje epidemije, kamor sodijo odhodki za zaščitno opremo, teste, raziskave in podobno, je bilo do konca leta namenjenih 122 milijonov evrov.
Socialni položaj prebivalcev
Vlada je v protikoronske zakone vključevala tudi krizne dodatke za različne skupine prebivalstva. Enkratna izplačila je med drugim namenila upokojencem, družinam in študentom, vsak prebivalec Slovenije je prejel turistični bon v višini 200 evrov oz. 50 evrov, če je mladoleten. Ti odhodki so do konca leta 2020 znašali skupaj 291 milijonov evrov, pri čemer turistični boni veljajo še celo leto 2021, sedmi protikoronski zakon pa je prinesel še nove dodatke.
Likvidnost
Pomembni so tudi ukrepi za ohranjanje likvidnosti, ki pa večinoma nimajo neposrednega učinka na proračunski saldo. K izpadu prihodkov lahko vštevamo ukrep neobračunanih akontacij davčnih obveznosti v prvem valu epidemije ter poenostavljeno možnost odloga oz. obročnega plačila davčnih obveznosti, skupaj ocenjena na 386 milijonov evrov. Odlog oz. obročno plačilo davkov je ponovno uvedel šesti protikoronski zakon iz novembra, tako da se bo tudi ta številka v prihodnje še povečala.
Do konca novembra je bilo izdanih tudi za 176 milijonov evrov poroštev v okviru poroštvenih shem po prvih dveh protikoronskih zakonih ter poroštev Slovenskega podjetniškega sklada. Poleg tega sta SID banka in podjetniški sklad podjetjem odobrila za okoli 300 milijonov evrov likvidnostnih posojil.
