Če podnebne spremembe ne bodo zaustavljene, bi povprečne januarske temperature v Sibiriji lahko narasle za devet stopinj Celzija, julij pa bi bil lahko za 7,5 stopinje toplejši kot danes, medtem ko bi se količina padavin v povprečju lahko povečala za 140 milimetrov. Podnebje bi postalo zmernejše, površina večno zamrznjenih tal pa bi se do leta 2080 zmanjšala za 25 odstotkov, je povedala Jelena Parfenova iz ruskega raziskovalnega centra v Krasnojarsku.
Ruski znanstveniki so pri raziskavi sodelovali s kolegi z ameriškega nacionalnega inštituta za aeronavtiko. “Prejšnje selitve narodov so bile povezane s podnebnimi spremembami. Ko so ljudje razvili tehnologije, ki so jim omogočile prilagoditev, so postali manj odvisni od okolja, še posebej podnebja,” je po poročanju portala Science Daily dejala Parfenova.
“Želeli smo izvedeti, ali bi lahko bodoče podnebne spremembe vodile v večjo gostoljubnost azijskega dela Rusije in s tem postale bolj primerne za življenje ljudi,” je dodala.
Azijski del Rusije – vzhodno od Urala proti Pacifiku – je trenutno izredno mrzel. S svojimi 13 milijoni kvadratnih kilometrov predstavlja 77 odstotkov celotne površine Rusije, tam pa živi le 27 odstotkov prebivalcev.
Ruski in ameriški raziskovalci so zato poskušali predvideti, kakšne bodo spremembe za življenje ljudi v azijskem delu Rusije. Uporabili so podatke o aktualnih temperaturah v januarju in juliju ter dva scenarija razvoja dogodkov.
V primeru rasti povprečnih zimskih temperatur v Sibiriji za devet stopinj Celzija in poletnih za 7,5 stopinje Celzija bi tamkajšnje podnebje do leta 2080 postalo bistveno milejše, površina večno zamrznjenih tal pa bi se z današnjih 60 odstotkov zmanjšala na 40 odstotkov.
Tudi če bi se povprečne temperature pozimi zvišale le za 3,4 stopinje Celzija in poleti za 1,9 stopinje Celzija, bi se površina, potencialno primerna za naselitev ljudi, povečala za več kot 15 odstotkov, so izračunali znanstveniki.
Podnebne spremembe bi torej zaradi milejših zim in plodnejše zemlje precej olajšale življenje ljudi. Območja na vzhodu Sibirije, na Daljnem vzhodu, na Aljaski in v kanadskem delu Arktike bi lahko postala bolj privlačna za tiste, ki bodo bežali pred hudo vročino in sušami na območjih bolj južno bližje ekvatorju. Najprej bi bila lahko naseljena območja z razvito infrastrukturo in plodno kmetijsko zemljo.
V zadnjih 50 letih so se povprečne temperature na ruski Arktiki že zvišale za tri do štiri stopinje Celzija. Po mnenju znanstvenikov bo taljenje arktičnega ledu v prihodnosti znatno vplivalo na morske tokove in privedlo do nepovratnih sprememb podnebja na Zemlji.
Ključni pokazatelji segrevanja so menjavanje podnebnih pasov, posledična migracija flore in favne, pa tudi spremembe pri nastopu letnih časov, so navedli. V ruskem in kanadskem delu Arktike je namreč pomlad prišla dva do tri tedne predčasno, hitrost taljenja večno zamrznjenih tal in ledenikov pa se je skoraj podvojila.
