To pomeni, da bodo obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Ne bodo pa opravljali nenujnih pregledov ali posegov. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo že tako dolge čakalne dobe v zdravstvu le še podaljšale.

V prvih dneh stavke ni pričakovati, da bodo na veliko odpadali napovedani pregledi in posegi. So se pa v nekaterih zdravstvenih zavodih že odločili, da bodo prenaročali bolnike na poznejše termine. Tako so v nekaj primerih že storili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, ne pa še v UKC Ljubljana.

Kje se bodo najprej začele pojavljati težave, je predvsem odvisno od kadrovske zasedbe v posameznih zdravstvenih zavodih oz. kje kakšnih specialistov najbolj primanjkuje. Je pa glede na dejstvo, da močno primanjkuje anesteziologov, pričakovati, da bodo najprej začeli odpovedovati operativne posege.

Predsednik Fidesa Konrada Kuštrina pričakuje, da se bo k stavki pridružila večina članov. “Zaradi narave dela bodo posamezniki tudi zelo težko izskočili ven. Pričakujem, da bo stavkalo praktično vso zdravništvo,” je dejal. V Fidesu pričakujejo, da bo stavka vodila v spremembe, ki so v zdravstvu potrebne.

Zdravniki imajo dve stavkovni zahtevi, in sicer sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, spremembo plačnega sistema v javnem sektorju, po katerem bi med drugim tudi lahko presegli 57. plačni razred, česar sedaj ne morejo. Njihove zahteve se očitno nanašajo tudi na izboljšanje osnovne plače.

Stavko sicer organizira najštevilnejši zdravniški sindikat Fides, pridružili pa se ji bodo tudi družinski zdravniki v okviru Praktikuma. Ti bodo poleg tega, da bodo omejili svoje delo na 40 ur tedensko, tudi pogosteje napotovali bolnike k specialistom.