Ekološko pridelanega sadja je bilo v letu 2015 v Sloveniji 2744 ton, že v letu 2016 pa zaradi prav tako neugodnih vremenskih razmer manj, in sicer 1937 ton. V lanskem letu pa se je pridelek prepolovil.
Lani je bil manjši tudi pridelek ekološko pridelanih zelenjadnic. Pridelali so jih za 14 odstotkov manj oz. 1516 ton.
Celoten ekološki pridelek na njivah in vrtovih je bil medtem lani za 13 odstotkov večji kot leto prej, tehtal je 23.058 ton. Večji je bil tudi pridelek v ekoloških vinogradih, in sicer za 29 odstotkov, tehtal pa je 1312 ton.
V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo lani zajetih 3635 kmetijskih gospodarstev oz. 3,3 odstotka več kot v letu 2016, od tega je bilo 3190 ekoloških kmetijskih gospodarstev ali 8,8 odstotka več. Preostalo so bila kmetijska gospodarstva v preusmeritvi; število teh pa se je v medletni primerjavi zmanjšalo za 24 odstotkov.
Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so predstavljala 5,2 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista s statusom “ekološki” med njimi pa 4,6 odstotka vseh.
Ekološka kmetijska zemljišča v uporabi so se glede na leto 2016 lani povečala za 3996 hektarjev oz. za 11 odstotkov. Površina ekoloških trajnih travnikov in pašnikov, ki predstavljajo daleč največji delež celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč (82,8 odstotka), se je povečala za 3121 hektarjev oz. 10,3 odstotka.
Površina njiv in vrtov se je lani povečala za 702 hektarja oz. za 16 odstotkov, od tega je bilo 34 hektarjev ali 15 odstotkov manj površine namenjene za pridelavo zelenjadnic. Površina sadovnjakov je bila večja za 171 hektarjev (za 14,7 odstotka), površina oljčnikov pa za 6,8 hektarja (za 3,7 odstotka).
Površina vinogradov je bila medtem za 4,5 hektare oz. za 1,3 odstotka manjša kot v letu 2016.
Število posameznih vrst živali v ekološki reji je bilo lani večinoma večje kot v 2016, in sicer za od tri do pet odstotkov. Število čebeljih panjev se je povečalo kar za 20 odstotkov na 2182. Zmanjšalo se je le število kuncev, in sicer za 11 odstotkov na 1640.
Teža ekološko vzrejenih rib je bila lani za 30 odstotkov manjša kot v letu 2016, teža ekološko pridelanih školjk pa kar devetkrat večja.
Skupna masa mesa iz ekološke reje je bila za 0,9 odstotka večja kot v letu 2016. Masa mesa goveda je bila večja za 5,8 odstotka, mesa prašičev za 281,8 odstotka, mesa ovc za 76,1 odstotka ter mesa kopitarjev za 22,1 odstotka. Masi mesa koz in perutnine pa sta bili nižji za 20 oz. za 33,3 odstotka.
Ekološkega mleka so lani namolzli 6051 ton ali za 15,1 odstotka manj kot leto prej, od tega kravjega mleka 5714 ton ali za 16,8 odstotka manj. Ekološkega ovčjega in kozjega mleka pa so namolzli za 43,2 oz. za 14,2 odstotka več.
Od ekoloških proizvodov živalskega izvora se je lani v medletni primerjavi povečala tudi pridelava medu, in sicer za 48 odstotkov, in prireja jajc, za 25 odstotkov.
