S tem pa povzroča škodo tudi informiranju državljanov, so še navedli v sindikatu.

Ukom kot vladni urad za vojno z mediji

Direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) je po navedbah sindikata namreč zavestno prekršil 3. člen zakona o STA, ki določa, da v imenu ustanovitelja, Republike Slovenije, pravice družbenika izvaja vlada. S prekinitvijo financiranja je direktor Ukoma tako svojevoljno in nepooblaščeno posegel v uzakonjene pravice ustanovitelja in njegovega zastopnika, kot tudi v njuno zakonsko dolžnost zagotovitve institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti ter financiranja javne službe STA, menijo v sindikatu.

Z nezakonitim ravnanjem Urbanije “je nastala in nastaja velika premoženjska škoda, ogrožena je dejavnost nacionalne tiskovne agencije, stabilnost njenega poslovanja ter socialna eksistenca in izplačila za opravljeno delo več kot 100 redno zaposlenih in zunanjih sodelavcev, s čimer trpi njihova in socialna varnost njihovih družin”, so zapisali v sporočilu za javnost.

Dodali so, da sindikat obsoja nezakonito finančno izsiljevanje in pritisk na javni medij, ki ga izvaja direktor Ukoma, in pozvali vlado, naj izpolni zakonske obveznosti ustanovitelja do stabilnega financiranja javne službe v letošnjem in prihodnjem letu, s tem pa izpolni tudi dolžnost do zagotavljanja pogojev uresničevanja javnega interesa informiranja državljanov.

Medtem je Urbanija danes na seji odbora DZ za kulturo sporočil, da je Ukom vložil naznanilo kaznivega dejanja zoper direktorja STA Bojana Veselinoviča, prejšnjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc in nadzornike STA.

Iz Ukoma so naknadno dodatno pojasnili, da so vložili ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper Plavšak Krajnčevo, ter zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev zoper Veselinoviča ter predsednika nadzornega sveta družbe STA Mladena Terčelja, namestnika predsednika Aleksandra Igličarja, in dva člana, Jureta Brankoviča in Jerneja Šmajdka.

Plavšak Kranjčeva naj bi kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic storila s podpisom pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2020 v imenu Ukoma kot predstavnika ustanovitelja družbe STA, za kar pa Ukom in posledično zakoniti zastopnik ni imel pooblastila.

Podpis pogodbe je razlog tudi za ovadbo Veselinoviča, ki da jo je podpisal vedoč, da jo sklepa z organom, ki nima pooblastila za zastopanje ustanovitelja STA, kar je razvidno iz dopisa STA z dne 17. novembra.

Nadzornikom pa Ukom očita opustitev dolžnega nadzorstva nad izvrševanjem sklenjene pogodbe, vedoč, da je bila sklenjena z organom, ki nima pooblastila za zastopanje ustanovitelja družbe STA.

“Pogodbeno dikcijo ‘predstavnik ustanovitelja’ so namreč vsi vpleteni namensko uporabili, da so z Ukomom pod pretvezo lahko podpisali pogodbo in začeli izstavljati račune. Brez te zlorabe termina pogodbe namreč ne bi bilo mogoče podpisati, s tem pa tudi ne črpati sredstev. Očitno pa se je to naredilo v želji, da se izognejo nadzoru družbenika, kar,” so zapisali v Ukomu.

Ukom je financiranje javne službe sicer zamrznil ob sklicevanju na pogodbo, sklenjeno med STA in Ukomom, saj izplačilo sredstev pogojuje s pridobitvijo določenih podatkov. Na STA pa so pojasnili, da želi Ukom podatke, ki presegajo informacije o namenski porabi sredstev za javno službo, ki da jih sicer Ukomu redno posredujejo, pač pa posegajo v njeno tržno dejavnost. Do teh pa je upravičena zgolj vlada kot edina družbenica in ne Ukom, navajajo.