Kategorija: Kolumne Wed, 14 Feb 2018 15:05:00 +0100 Nekoč je živel župan, ki je imel podžupana. Nepoklicnega, seveda, ki je predpostavljenega, kadar je bil ta zadržan, zastopal na protokolarnih zadevah, včasih je nagovoril ljudstvo, se pokazal na veselicah, tu in tam razbil kakšno penino, skratka, za kakšnih osemsto evrov mesečno, ki jih je - poleg plače v redni službi - kot nagrado dobival od občine, se je imel samo lepo. Če so nastopile težave, jih je »odstopil v reševanje« županu. Če vprašate mene, bi se moral podžupan za osem stotakov vsako jutro, tik preden je uporabil »žiletko«, zazreti v ogledalo in županu reči hvala.« A se je izkazalo, da je bila dobrota tudi v tem primeru - sirota. Pred dnevi je tudi trbovska prva gospodična Jasna Gabrič dobila podžupansko pomoč: vodjo podružnične osnovne šole Majo Krajnik. Tudi ona bo ...