Takšno dopolnilo je predlagal DeSUS, podporo pa so mu v sredo napovedali v SMC.

Predstavniki zasebnih osnovnih šol so tudi danes opozorili, da bi takšen način financiranja pomenil, da bi se jim sredstva zmanjšala, čeprav bi se jim morala glede na ustavno odločbo povečati. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da mora država javni program (ta se deli na obvezni in razširjeni) v zasebnih osnovnih šolah, ki ga trenutno financira v višini 85-odstotkov, financirati enako kot v javnih šolah, to je v celoti.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Katja Triller Vrtovec je še pred glasovanjem o dopolnilu DeSUS opozorila, da bi bilo lahko njegovo sprejetje sporno z vidika načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, “ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala”. “Če namreč držijo navedbe vabljenih, bo dopolnilo poslabšalo pravni položaj pobudnikov iz odločbe ustavnega sodišča, saj država zdajšnje 85-odstotno sofinanciranje obveznega in razširjenega javnega programa spreminja v 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa in v celoti ukinja 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole,” je dejala.

Opozorila je, da je bila na ustavno sodišče junija 2016 vložena nova pobuda za oceno ustavnosti 86. člena zakona, ki govori o financiranju zasebnih osnovnih šol, ustavno sodišče pa jo obravnava prednostno. “Če bo ustavno sodišče ob vnovični presoji ugotovilo, da so bili dosedanji zakonodajni postopki za izvršitev ustavne odločbe v DZ neuspešni in da je to v tistem trenutku edini način, da se zagotovi njeno spoštovanje in izvršitev, lahko določi nov način izvršitve, da zavaruje ustavnopravni položaj pobudnikov,” je opozorila.

Poslanec SMC Saša Tabaković je sicer v sredo povedal, da ustavna odločba določa, da je treba obvezni javni program financirati v celoti, razširjeni pa je v prosti presoji zakonodajalca, a je bilo danes slišati opozorila, da ustavno sodišče ni imelo v mislih razširjenega javnega programa, ki ga morajo šole (tako javne kot zasebne) ponuditi obvezno (gre za dopolnilni pouk, podaljšano bivanje učno pomoč ipd.), ampak je imelo v mislih razširjeni nejavni program, ki je specifika vsake posamezne šole in ga država že zdaj ne financira.

Ljudmila Novak (NSi) pa je poslance koalicije pozvala, naj pomislijo, kaj se lahko zgodi, če bodo sprejeli dopolnilo in kaj bodo s tem naredili otrokom, “ne samo v zasebnih, ampak tudi v javnih šolah”. Vprašala je, če bodo po sramoti, ki so jo naredili s poskusom spreminjanja ustave, zdaj narediti še eno sramoto.

Na koncu je bilo dopolnilo DeSUS sprejeto, pri čemer je zanj glasovalo devet članov, proti pa šest. Takoj po glasovanju so poslanci SDS in NSi sejo obstruirali. Na koncu je bilo potrjeno tudi besedilo predloga novele v celoti, kar pomeni, da bo lahko zdaj o njem na plenarni seji odločal DZ. Še pred glasovanjem o zakonu kot celoti je sicer poslanec madžarske manjšine Laszlo Göncz napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, saj nasprotuje temu, da zakon zasebnim osnovnim šolam več jemlje kot jim daje.