Starič Holobarjeva je pojasnila, da je dejavnost varstva otrok izvajal zavod, ki je sicer imel registrirano dejavnost varstva otrok, ni pa bil vpisan v razvid pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Znova je opozorila starše, naj se na ministrstvu pozanimajo o tem, ali so zavodi in zasebniki, ki jim dajejo otroka v varstvo, vpisani v razvid.
S podobnim nasvetom se je na starše preko Twitterja obrnil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. “Odločno obsojam nelegalne prakse na področju varovanja otrok in starše pozivam, naj pred vpisom otroka v zasebno varstvo pridobijo vse potrebne informacije. Na MIZŠ smo vam na voljo,” je zapisal Pikalo.
Glavni inšpektor na inšpektoratu za šolstvo in šport Tomaž Rozman pa je ob tem dodal, da je možno za zavod registrirati cel kup dejavnosti, vprašanje pa je, katero dejansko izvaja. In če dejansko izvaja varstvo otrok, mora izvajalec izpolnjevati pogoje ministrstva za izobraževanje. Na vprašanje o tem, ali pristojni preverjajo razkorak med seznamom tistih, ki imajo dejavnost varstva otrok registrirano, in tistih, ki so vpisani v razvid, pa je med drugim opozoril, da inšpektorji ob sedanjem številu ne morejo preverjati vsega. Inšpektorjev za šolstvo je sicer 11, operativnih pa je osem, je še pojasnil.
Starič Holobarjeva je sicer prepričana, da za primer Kengurujčki ni kriva sistemska napaka, pač pa zloraba zakona, ki “je lahko groba zavestna napaka”. Dodala je še, da inšpektorji večkrat odkrijejo izvajalce, ki delajo na črno, saj se javno ponujajo staršem.
Na vprašanje, kdo nadzira zavode, ki delujejo na črno, je Rozman povedal, da lahko “vsak inšpektor vodi postopek, če zazna nepravilnosti”.
Pojasnil je, da inšpektorat lahko izvaja redne in izredne nadzore. Redne izvajajo na podlagi vnaprejšnjega načrta, približno 40 na leto, izredne pa praviloma na podlagi pobude, pri čemer izredne nadzore praviloma opravijo nenapovedano.
V treh letih so na inšpektoratu izrekli 20 predlogov za izbris iz razvida oz. prepoved opravljanja dejavnosti, ker niso več izpolnjevali pogojev – ponavadi gre za neizpolnjevanje prostorskih in kadrovskih pogojev. Letos so dobili šest prijav glede varuhov na domu – v dveh primerih so izrekli prepoved opravljanja dejavnosti.
Niso pa pri varuhih dobili nobene prijave domnevnega nasilja. Letos so dobili 55 prijav domnevnega nasilja v vseh vrtcih, zasebnih zavodih in predvsem šolah skupaj. Letošnji primeri še niso zaključeni, statistika pa kaže, da je približno tretjina prijav upravičenih, je dejal Rozman.
Rozman je pojasnil, da so inšpektorji v petek, ko jih je policija seznanila s prijavo, odšli na naslov Kengurujčkov, a tam naleteli na zaprta vrata prazne hiše. Zato bodo zdaj vodili postopek naprej v skladu s predpisi. “Dnevno smo v stiku s policijo, osebe, ki naj bi tam delovale, bodo primerno procesirane, kot tudi lastnik zasebnega zavoda,” je povedal.
Zavodu sicer zaradi izvajanja dejavnosti na črno lahko izrečejo globo v višini 1000 evrov.
