Logarjeva je na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 pojasnila, da je bilo danes ob 8. uri v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana hospitaliziranih 163 bolnikov. V enoti za intenzivno terapijo so jih zdravili 35, od tega 30 na infekcijski kliniki in pet v na novo odprtih posteljah bivše ginekološke klinike.
“Število intenzivnih postelj je zelo problematično, ker so vse javljene postelje tudi zasedene. Zelo se trudimo, da omogočimo sprejem bolnikov v intenzivnih enotah, tudi omogoči,” je dejala. Opozorila je, da ni problem le zagotavljanje prostorov za nameščanje postelj ali oprema, ampak je težava predvsem osebje, ki oskrbuje bolnike v teh enotah. Ustrezno usposobljenega kadra namreč ne moremo dobiti v nekaj dneh. Tako že razporejajo zaposlene, tudi iz intenzivnih enot, kjer se zdravijo manj kritični bolniki.
Tako imajo v načrtu, da bodo dnevno povečevali število postelj, kader, ki ga bodo premeščali, pa bodo uvajali na že obstoječi enoti, nato jih bodo prestavili v nove enote. Tako v teh dneh dodatno polnijo postelje v Bolnici Petra Držaja, kjer bodo vzpostavili tudi 10 postelj za intenzivno terapijo.
Če bodo zapolnili postelje v Bolnici Petra Držaja, se pripravljajo tudi na nameščanje covidnih bolnikov na kliniki ORL, pripravlja se gradbena preureditev nedokončanega dela Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), kjer so danes predali gradbišče v delo. Upa, da bodo dela potekala po časovnici in bodo torej končana v desetih dneh.
Na DTS bodo imeli prilagojene bolnišnične oddelke, ki bodo še vedno boljši, kot pa če bi bolnike morali nameščati v denimo telovadnice, je dejala Logarjeva. Ne bodo pa v teh prostorih organizirali oddelka za intenzivno terapijo.
Skupaj bi lahko vzpostavili okoli 100 dodatnih postelj za obravnavo bolnikov s covidom-19.
Ob tem je spet poudarila, kako pomembno je, da epidemijo čim prej ustavimo. “Stanje v bolnišnicah je resno, zmogljivosti kadra so tiste, ki omejujejo dodatno nameščanje bolnikov,” je poudarila.
In tudi ko se bo epidemija med prebivalstvom umirjala, se bo pritisk na bolnišnice zmanjšal z nekajtedensko zamudo. Covidni bolniki namreč zdravstveno pomoč poiščejo v bolnišnici kakšen teden po prvih simptomih, zdravljenje v bolnišnici pa pretežno traja več tednov. “Blagodejni učinki ukrepov se bodo na bolnišnice pokazali pozneje. Če bi bili zdaj na vrhu epidemije, se bo učinek v stanju v bolnišnicah pokazal šele čez tri tedne,” je pojasnila.
Komentirala je tudi smrti covidnih bolnikov v zadnjem času. Povedala je, da bi ti bolniki, če ne bi imeli covida-19, živeli še naprej, čeprav so imeli pridružene bolezni. “Ti bolniki umrejo zaradi tega, ker so se okužili z novim koronavirusom,” covid-19 pa jim je poslabšala stanje pridružene bolezni.
