Raziskava AMZS je pokazala, da je kar polovica voznikov občasno zaspanih, vsak 12. pa je v zadnjih dveh letih zaspal za volanom. S tem je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resen problem, opozarjajo. Policija pojasnjuje, da k utrujenosti voznikov pripomore tudi poletna vročina. Edini učinkoviti ukrep za zmanjšanje zaspanosti je spanje. Posebej zaskrbljujoče je, da vozniki kljub zaspanosti z vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so npr. pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia. Takšni in podobni ukrepi pa imajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti. S kofeinom proti zaspanosti Specialistka družinske medicine in medicine dela prometa in športa Vesne Pekarović Džakulin ima za utrujene voznike nekaj nasvetov, svari pa, da je vožnja posebno tvegana, če je voznik prejšnjo noč spal manj kot šest ur, se že dlje časa ni dobro naspal, ali če vozi dlje časa brez krajšega počitka. Prav tako je tvegano voziti v času, ko običajno spimo ali počivamo, če jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti, če delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati, dodaja Pekarović Džakulinova in pojasnjuje, da tveganje povečujejo že tudi manjša količina alkohola ali prepovedanih psihoaktivne snovi ter vožnja po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah. Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med drugo in šesto uro ter med 14. in 16. uro. Strokovnjakinja svetuje, da se vozniki zaspanosti ne skušajo upirati. Čim prej naj na varnem mestu ustavijo vozilo, spijejo kavo ali dve, nato pa za 15 do 20 minut zaspijo. Kofein začne delovati čez približno 30 minut in tedaj lahko nadaljujejo z vožnjo. Odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu imajo le kratkotrajen učinek. "Edini učinkovit ukrep je spanje," p