Pirnat je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je treba zdravstveno nadomestilo, ki ga predvideva predlog novega zakona, obravnavati kot davčno obveznost, saj ne gre več za pogodbeno zavarovanje.
Vendar pa ob tem opozarja, da predlog zakona predvideva, da se bo višina nadomestila obračunavala od neto dohodka posameznika. “S tem so v davčni sistem vrinili resen tujek,” je dejal in dodal, da takšna ureditev vnaša neskladnost v sistem obdavčitve fizičnih oseb. Obračun nadomestila iz neto prejemka posameznika pomeni, da ga ne bo mogoče uveljavljati kot zmanjšanje davčne osnove pri odmeri dohodnine, to pa po mnenju Pirnata predstavlja tudi problem z vidika ustavnega načela enakosti davčnih bremen.
Opozarja namreč, da takšna ureditev ne upošteva, da so zavezanci z enakimi bruto dohodki dejansko v različnih položajih glede ekonomske zmožnosti plačevanja davčnega bremena. Ker so predmet obdavčitve dohodki posameznika, bi moralo biti zdravstveno nadomestilo obravnavano enako kot prispevki za socialno varnost, ki so upoštevani kot odbitna postavka pri odmeri dohodnine, meni.
Po njegovem mnenju je prehod na novo ureditev, torej prehod z dopolnilnega zavarovanja na zdravstveno nadomestilo, pomanjkljivo urejen. Predvideno je, da bo z uveljavitvijo predloga zakona prenehal veljati sedaj veljavni zakon, medtem ko naj bi zdravstveno nadomestilo začeli obračunavati 1. julija 2019. Pri tem pa v zakonu ni določeno, kako bodo v vmesnem obdobju urejene pravice zavarovancev, pa tudi zavarovalnic.
Tako ni jasno, kako bo ob prehodu v novo zakonsko ureditev poskrbljeno za pravice zavarovancev, in tudi ne, kako bo z nekaterimi obveznostmi, ki bodo nastale s prenehanjem veljavnosti zakona. Predlog zakona po njegovih navedbah namreč ne določa, kaj bo z akumuliranimi premijami in rezervacijami.
Opozoril je še, da mora biti davek v celoti urejen v zakonu in ne sme biti prepuščen v podzakonskih predpisih. Predlog zakona pa določa možnost, da minister letno usklajuje višino nadomestila, kar je po njegovem mnenju sporno z vidika načela zakonitosti javnih dajatev.
Tako je po njegovem mnenju predlog zakona katastrofalno nedodelan, čemur gre tudi pripisati dejstvo, da ga ministrstvo za zdravje toliko časa popravlja po koncu javne razprave. Sicer pa je Pirnat oblikoval mnenje na besedilo predloga zakona, ki je bil februarja v javni razpravi, ne pa na kakšno drugo različico.
Predsednik uprave zavarovalnice, ki ima iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj na leto okoli 98 milijonov evrov prihodkov, Gabrijel Škof pa je dodal, da kakšne druge različice predloga zakona še nimajo. Tako tudi ne ve, ali bo ministrstvo upoštevalo njihove pripombe, ki so jih podali v času javne razprave. Sicer pa Škof ocenjuje, da bi se ministrstvo moralo prej lotiti organizacije zdravstvenega sistema ter boljšega nadzora nad porabo sredstev. Tako pa gre le za “prelaganje sredstev iz enega v drug žep”.
