Slovenski jamski endemit Hitlerjev brezokec z znanstvenim imenom Anophthalmus hitleri živi v jamah okoli Celja. Po oceni entomologa dr. Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja se hroščka najde v okoli 50 jamah in breznih na tistem območju.
Hitlerjev brezokec spada med ogrožene vrste in je zavarovan z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, tako kot tudi vse ostale vrste iz roduAnophthalmus, zato z njimi ni mogoče legalno trgovati, je pojasnil Trilar.
Kljub temu se primerki Hitlerjevega brezokca pogosto ilegalno znajdejo na borzah, saj je zaradi svojega imena zelo iskan med zbiralci fetišev, povezanih s Hitlerjem ter Tretjim rajhom. Osebke nezakonito odvzemajo iz narave, zabeležena pa je bila tudi kraja iz muzejskih zbirk. Največ borz žuželk imajo po oceni Trilarja Nemci, v Sloveniji pa se borijo, da se ne bi organizirale.
Kakšne cene hroščki dosegajo na ilegalnih borzah, ni znano. Na Zavodu RS za varstvo narave so govorice o tem, da naj bi hrošček na ilegalnih borzah dosegel nekaj tisoč evrov, kot se pogosto omenja, ovrgli. Po njim znanih informacijah cene hroščkov dosegaj kvečjemu nekaj deset evrov, v izjemnih primerih 200 evrov.
Hrošček se od ostalih predstavnikov istega rodu loči le po genitalijah
“Tudi če hroščka kupiš, ni rečeno, da si res dobil Hitlerjevega brezokca,” je ob tem pojasnil Trilar. Hrošček namreč zgleda zelo podobno kot vsi predstavniki jamskega rodu Anophthalmus – je slepa žival, brez pigmenta, ima podaljšane okončine in tipalnice, iz pokrovk mu izraščajo dolge čutne dlake. “Da ga ločiš od ostalih vrst iz tega rodu, moraš biti dober poznavalec,” pravi Trilar.
Razlikujejo se namreč predvsem po genitalijah. Da bi preverili, ali gre zares za Hitlerjevega brezokca, je neizogiben postopek priprava preparatov genitalnih organov, od katerega je najbolj odvisna pravilna določitev vrste.
Zaradi priljubljenosti hroščka se postavlja vprašanje, ali lahko zbiralci in preprodajalci z ilegalnim nabiranjem povzročijo njegovo iztrebljenje. Kot je pojasnil Trilar, večina jamskih živali živi v razpokah, ki so za ljudi nedostopne, le del njihove populacije prihaja ven tudi v same jame. Jedro populacije se bo zato vedno ohranilo, meni.
Hrošček bi bil po mnenju Trilarja ogrožen le, če bi na planoto, na kateri je hrošček razširjen, postavili smetišče ali veliko industrijsko cono. Asfaltne površine in objekti bi preprečili dotok neonesnažene vode, zaradi česar bi izumrla vsa jamska favna.
Slovenske jame priljubljene med krivolovci
Podatki Zavoda RS za varstvo narave kažejo, da so slovenske jame priljubljene med krivolovci, ki nelegalno nastavljajo pasti. Na seznamu jamskih živali, ki jih pri nas nelegalno lovijo, je tudi Hitlerjev brezokec.
Kot je povedala Mina Dobravc iz zavoda, so jamarji od konca leta 2015 pa do danes v šestih jamah našli okrog 150 pasti. Ob tem opozarja, da vse jame niso bile pregledane in da celo jamarji, če niso posebej pozorni, pasti spregledajo.
Zbiralci po besedah Dobravčeve ne vstopajo v turistične jame, pač pa v vodoravne, lažje dostopne jame. “Gre za jame, kamor praviloma, razen jamarjev, nihče ne vstopa in za takšne jame so potrebni tako znanje kot tudi jamarska oprema.”
“Pasti, ki jih nastavljajo, pa so dobro skrite in le ostro oko lahko opazi nepravilnosti v jami, ki nakazujejo na to, da se npr. pod nenaravno postavljenimi kamni skriva past.”
Največja težava teh pasti je, da se vanje ujamejo vse manjše jamske živali, ki se pojavijo okrog pasti, in ne le vrsta, ki jo krivolovci lovijo. “Gre za plastične lončke, v katere krivolovci nastavijo prenasičeno solno raztopino, ki ujete živali takoj primerno konzervira. Pasti so tako v jami nastavljene dolgo časa, lahko tudi pol leta, krivolovci pa dobijo ohranjene živali, saj so konzervirane,” je pojasnila Dobravčeva.
Krivolovci so praviloma državljani EU, saj med državami ni meja in je tako prehod in tihotapljenje olajšano, je še dejala.
Hrošček bo za vedno “Hitlerjev”
Hroščka je v prvi polovici 20. stoletja našel slovenski naravoslovec Vladimir Kodrič, ki ga je prodal zbiralcu Oskarju Scheiblu. Slednji je v svojih zapiskih sprva zabeležil, da ga bo poimenoval kodrici, torej po najditelju.
V čast nacističnemu diktatorju Adolfu Hitlerju, ki je v tem času prišel na oblast v Nemčiji, pa ga je nato leta 1937 poimenoval Anophthalmus hitleri. V zahvalo naj bi od Adolfa Hitlerja prejel celo pismo zahvale za “izkazano čast”.
Kljub negativni konotaciji se je znanstveno ime obdržalo do danes, saj taksonomska tradicija veleva, da je veljavno najstarejše uporabljeno ime, po katerem je vrsta prepoznavna iz opisa. Hrošček bo tako do konca ostal “Hitlerjev”, ker ga je Scheibel prvi opisal, je pojasnil Trilar.
Veliko zvezdnikov ima svoj organizem
Veliko organizmov je poimenovanih po svojih najditeljih, zoologih in botanikih. Samo po Darwinu denimo nosi ime 120 organizmov. V Sloveniji pa imata veliko poimenovanj entomologa Ignac Sivec in pokojni Savo Brelih.
Svojega pajka pa ima denimo tudi Tina Maze, ki ga je leta 2015 poimenoval dr. Matjaž Gregorič, ker je dobila kristalni globus z rekordnim številom točk. Med živimi organizmi je sicer primerov, ki so poimenovani po znanih osebnostih, veliko, največ ravno med pajki.
Pajki tako nosijo ime po slavni igralki Angelini Jolie, Nelsonu Mandeli, pevcu Johnnyu Cashu in ameriškem predsedniku Baracku Obami, svojega hroščka pa imajo poleg Hitlerja denimo tudi Che Guevara, Sigmund Freud, Theodore Roosevelt, Orson Welles in Casanova.
