V katarski prestolnici Doha sta dogovor pred približno 300 povabljenimi gosti podpisala glavni ameriški pogajalec Zalmay Khalilzad in politični vodja talibanov Abdul Gani Baradar. Na slovesnosti so bili prisotni tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo in voditelji talibanov.

Dogovor predvideva umik ameriških vojakov iz Afganistana. ZDA naj bi sprva v 135 dneh zmanjšale število svojih vojakov s približno 12.000 na 8600. Če se bodo talibani držali danes podpisanega, pa se bodo ZDA in njene partnerice v roku 14 mesecih popolnoma umaknile iz države, izhaja iz ločene skupne izjave, ki sta jo afganistanska in ameriška vlada sprejeli v Kabulu.

V zameno morajo talibani zagotoviti, da država ne bo postala varno zatočišče za teroriste. Niti Al Kaidi niti katerikoli drugi skrajni skupini ne smejo dovoliti delovanja na območjih pod njihovim nadzorom. Poleg tega morajo začeti mirovne pogovore z vlado v Kabulu.

Dejanski mirovni pogovori za Afganistan se tako z današnjim podpisom šele začenjajo – kot predvideva dogovor, naj bi talibani in vlada za mizo prvič sedli 10. marca, najverjetneje v Oslu. Glede na ocene poznavalcev bodo pogovori dolgi in kompleksni, do dosege dogovora pa bi lahko minilo še najmanj leto dni.

Prav tako do 10. marca naj bi strani glede na dogovor tudi izmenjali več tisoč zapornikov. V okviru ukrepa, namenjenega gradnji zaupanja, bodo iz afganistanskih zaporov izpustili do 5000 talibanskih zapornikov, talibani pa naj bi osvobodili približno tisoč pripadnikov afganistanskih sil.

Pompeo je v Dohi pozval talibane, naj uresničijo svoje zaveze o pretrganju vezi z džihadističnimi skupinami. “Vem, da bo obstajala skušnjava razglasitve zmage, a zmaga bo za Afganistance dosežena šele, ko bodo lahko živeli v miru in blaginji,” je dejal.

Ameriški obrambni minister Mark Esper je posvaril talibane, da bodo izgubili možnost odločanja o prihodnosti svoje države za isto mizo z drugimi Afganistanci, če ne bodo spoštovali svojih obljub. V Kabulu, kjer se je udeležil podpisa skupne izjave z afganistansko vlado, je še posvaril, da dogovor s talibani predstavlja zgolj začetek, dosega trajnega miru v državi pa bo terjala potrpežljivost in kompromise.

EU, ki je sicer pozdravila tako podpis dogovora kot skupno izjavo Afganistana in ZDA, je prav tako izpostavila, da gre šele za prvi korak do vsestranskega mirovnega procesa v Afganistanu. Kot je v izjavi zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, ne gre zamuditi tokratne priložnosti za mir.

Tudi slovensko zunanje ministrstvo je pozdravilo dogovor. Po njihovem prepričanju je le s polno angažiranostjo obeh strani v vključujoč dialog, ki je zavezan iskanju kompromisa, je možno doseči trden dogovor, ki vodi v trajen mir in stabilnost za vse prebivalce Afganistana.

Naj sprejmejo to priložnost za mir, je zlasti talibane pozvala tudi zveza Nato. Obenem je potrdila, da bo dogovor vodil v zmanjšanje vojaške prisotnosti zavezništva v državi. Slovensko zunanje ministrstvo je glede tega sporočilo, da pripadniki Slovenske vojske ostajajo v Afganistanu, o nadaljnjih korakih pa da se bodo zaveznice odločale skupaj in v sodelovanju z afganistansko vlado.

ZDA so napade na Afganistan sprožile nekaj tednov po terorističnih napadih septembra 2001, ki jih je izvedla Al Kaida s sedežev prav v Afganistanu. Talibane so zrušili z oblasti, a so kmalu začeli napade na novo afganistansko vlado pod vodstvom Hamida Karzaja. Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil končanje konflikta, v katerem je življenje izgubilo več kot 2400 ameriških vojakov.

Pogovori v katarski Dohi med ZDA in talibani so se začeli sredi leta 2018, vmes pa so bili večkrat prekinjeni. 22. februarja se je zgodil preboj, ko so talibani, ameriška vojska in afganistanske varnostne sile dosegli dogovor o zmanjšanju nasilja za teden dni, kar je odprlo pot podpisu dogovora med Washingtonom in talibani. V zadnjem tednu pred današnjim podpisom je dejansko prišlo do bistvenega upada napadov talibanov v državi.