Strokovnjaki iz Frankfurta so scenarij, po katerem bi ZDA sprožile globalno trgovinsko vojno, preizkusili z različnimi ekonomskimi modeli, ki sta jih izdelala ECB in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Ugotavljali so, kaj bi se zgodilo, če bi ZDA uvedle desetodstotne carine na ves uvoz, ameriški trgovinski partnerji pa bi odgovorili z enakim ukrepom, kar je sicer precej bolj drastičen scenarij kot ta, s katerim se je do zdaj poigraval ameriški predsednik Donald Trump, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg neposrednih vplivov carin na trgovino so ekonomisti poskušali zajeti tudi vpliv na zaupanje javnosti in finančnih trgov, tako da so simulirali zvišanje stroškov zadolževanja države in padec globalnih borznih trgov.

V tem primeru bi se dejanska gospodarska dejavnost v ZDA samo v prvem letu lahko zmanjšala za več kot dva odstotka, opozarjajo strokovnjaki. Po treh letih bi bil bruto domači proizvod (BDP) še vedno odstotek pod izhodiščno vrednostjo.

“Gospodarstvo, ki uvede carine, ki sprožijo protiukrepe drugih držav, je nedvomno na slabšem. Življenjski standard pade in delovna mesta so izgubljena,” so ugotovili ekonomisti.

Medtem ko bi ameriški potrošniki in podjetja sčasoma zamenjali dražji uvoz za domače proizvode, bi bile posledice padca izvoza sprva vseeno večje. Poleg tega bi podjetja zmanjšala investicije in najemala manj delovne sile, kar bi še dodatno vplivalo na gospodarstvo.

V prvi fazi te simulirane trgovinske vojne bi po pričakovanjih zmagala Kitajska. Ob uvedbi carin na uvoz iz ZDA bi namreč države več kupovale na Kitajskem, so sklenili strokovnjaki ECB.