Nato ostaja pomemben temelj za ZDA, je ob prvem obisku na sedežu zavezništva v Bruslju skušal razbiti dvome o ameriški privrženosti kolektivni obrambi po izvolitvi Trumpa njegov obrambni sekretar James Mattis, upokojeni general marincev. Tudi njegov uvodni nagovor medijem, v katerem se je najprej zahvalil za “topel sprejem” v njegov “drugi dom”, saj je bil nekoč v Natu zavezniški poveljnik za transformacijo, je nakazoval odmik od besed novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je že med kampanjo zvezo Nato označil za “preživeto”, pozneje po izvolitvi pa za “zastarelo” povezavo. Toda za zaprtimi vrati je Mattis ministre drugih držav članic Nata zelo jasno opozoril, da bodo ZDA prilagodile svoje zaveze do Nata oziroma “zmanjšale svoj prispevek”, če preostale države članice ne bodo občutno povišale obrambnih izdatkov. Med novinarje, ki spremljamo tokratno zavezniško srečanje v Bruslju, je kmalu po zasedanju ministrov “ušel” magnetogram govora, ki ga je imel Mattis v družbi ostalih 27 kolegov za zaprtimi vrati. “Ameriški davkoplačevalci ne morejo več nositi nesorazmerno višjega bremena za obrambo zahodnih vrednot. Američani ne morejo nositi večjega bremena za varno prihodnost vaših otrok kot vi. Vojaška nepripravljenost demonstrira pomanjkanje spoštovanja do nas samih, do zavezništva in do svoboščin, ki smo jih podedovali, sedaj pa so te ogrožene,” je bil oster ameriški obrambni sekretar. Poštene delitve Že v kratki izjavi ob prihodu v Bruselj je Mattis pred mikrofoni z bolj izbranimi besedami opozoril na pomen pravične delitve bremen in težnjo k temu, da je treba za uživanje koristi zavezništva k temu tudi v zadostni meri prispevati lastne napore in sredstva. “Poštena je zahteva, da tisti, ki imajo koristi od najboljše obrambe na svetu, nosijo tudi sorazmerni delež nujnih stroškov za obrambo svobode.” “Nikoli ne smemo pozabiti, da je svoboda tista, kar branimo v Natu,” je dejal šef Pentagona. Natov cilj – dva odstotka BDP za obrambne zadeve – izpolnjuje
