Audrey Schoeman, ki živi v Barceloni, je 3. novembra s soprogom planinarila v Pirenejih, ko ju je zajel snežni vihar. Zaradi podhladitve je najprej imela težave z govorom in gibanjem, nato je padla v nezavest. Njeno stanje se je še poslabšalo med dveinpolurnim čakanjem na reševalce in njen mož Rohan je bil prepričan, da je mrtva. “Skušal sem zatipati srčni utrip … nisem zaznal dihanja, nisem slišal bitja srca,” je soprog v četrtek povedal za katalonsko televizijo TV3.

Ob prihodu reševalcev je bila njena telesna temperatura le 18 stopinj Celzija. Ko so jo prepeljali v barcelonsko bolnišnico Vall d’Hebron, ni kazala znakov življenja.

Zdravnik Eduard Argudo ocenjuje, da je preživela prav po zaslugi nizkih temperatur, zaradi katerih je doživela srčni zastoj. “Vedeli smo, da ima zaradi podhladitve možnosti za preživetje,” je dejal in pojasnil, da je ravno podhladitev zaščitila njeno telo in možgane pred propadanjem, ko je bila v nezavesti. “Če bi ji srce za tako dolgo zastalo pri običajni telesni temperaturi, bi umrla,” je dodal.

Zdravniki so bolnico v tekmi s časom priklopili na poseben aparat, s katerim so ji odvzeli kri, jo nasitili s kisikom in jo vrnili v njeno telo. Ko je njena telesna temperatura dosegla 30 stopinj Celzija, so uporabili defibrilator, da so znova zagnali njeno srce.

Audrey Schoeman je neobičajno hitro okrevala. Šest dni po srčnem zastoju je brez nevroloških poškodb zapustila oddelek za intenzivno nego, po 12 dneh so jo odpustili iz bolnišnice. Tedaj je imela še nekaj težav z gibanjem ter občutljivostjo rok zaradi podhladitve.

Njen zdravnik je povedal, da so njega in njegove kolege skrbele predvsem morebitne nevrološke poškodbe. Dodal je, da praktično ni primerov, ko bi oživili bolnike, ki jim je za toliko časa zastalo srce.

Po okrevanju je Audrey Schoeman pojasnila, da se iz časa, ko ji je zastalo srce, ne spomni ničesar. “Ko sem se prebudila na oddelku za intenzivno nego, nisem vedela, kaj se dogaja,” je dejala. Povedala je še, da si je kasneje prebrala veliko o podhladitvi in da se ji zdi resnično neverjetno, da je preživela.

Povedala je še, da je vesela, ker je živa, zasluge za to pa pripisala bolnišničnemu osebju. “Je kot čudež, le da so za to zaslužni zdravniki,” je poudarila.

Po tej izkušnji se to zimo še ne namerava vrniti v gore. “A upam, da bom spomladi lahko znova planinarila. Zaradi tega se nočem odpovedati temu konjičku,” je še dejala.