Pod predloge ukrepov zdravniških organizacij so se podpisali predsednik Zdravstvenega sveta Aleš Rozman, predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik, podpredsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Janusz Klim in predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović.
Med drugim poudarjajo, da je naloga države ohraniti zdravstveni sistem vitalen tako, da izvajalcem nadomesti izpad realizacije zaradi covida-19. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plačilo zdravstvenih delavcev namreč pogojuje z opravljenimi storitvami, ki “v trenutnih razmerah niso nujno potrebne, zato pozivamo državo, da to področje tudi zakonsko uredi”.
Predlagajo tudi, da se v delo takoj vključi vse razpoložljive zdravnike, tako koncesionarje kot zasebne zdravnike. Matične delodajalce je treba takoj okrepiti z njihovimi specializanti, ki naj se jim delo pri matičnemu delodajalcu v času epidemije prizna v čas specializacije.
Kot so pojasnili, je glede na trenutne razmere v delo smiselno vključiti vse zdravnike, torej tudi specializante, ki še nimajo licence. Pozvali so tudi k razmisleku, da se v delo vključi upokojene zdravnike in zdravnike, ki so zaposleni na drugih delovnih mestih, ter študente višjih letnikov medicine.
V zdravniških organizacijah so pozvali tudi k začasni prekinitvi nenujnih preventivnih programov, pri čemer bi izvzeli nosečnice, majhne otroke, cepljenje in presejalne programe za odkrivanje raka. “V nasprotnem primeru nam grozi, da bomo v naslednjih dveh tednih ostali brez zdravnikov in ostalih sodelavcev na ključnih terapevtskih mestih v domovih za starejše,” so opozorili. Naj se ukinejo vsaj nekateri nenujni programi, saj je zdravstveno osebje trenutno nujno potrebno na drugih področjih, so še pozvali.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ne sredini novinarski konferenci pozdravil take pozive. “Veseli me, da so se zdravniške organizacije poenotile in želim si, da se bodo v obravnavo bolnikov s covidom-19 vključili vsi razpoložljivi kadri. Na ministrstvu smo pripravili vse potrebne pravne podlage,” je povedal.
Med drugim je vlada minuli teden z uredbo omogočila, da se koncesionarji lahko vključujejo v delo bolnišnic. K temu sta koncesionarje podravske in ljubljanske regije že pozvala mariborski in ljubljanski univerzitetni klinični center. Delu zdravniškega predloga sledi tudi uredba, s katero je vlada že prekinila izvajanje nekaterih preventivnih dejavnosti.
Zdravniške organizacije sicer predlagajo tudi, da se vsaj začasno suspendira akt o kompetencah v zdravstveni in babiški negi, ki da na ključnih deloviščih ovira operativno delo. “Začasna prekinitev akta o sestrskih kompetencah je ukrep skladen s postavljanjem prioritet, kot jih narekuje katastrofna medicina oz. medicina v času kriznih razmer, in nikakor ni mišljena kot poseganje v avtonomijo zdravstvene in babiške nege. Zavedamo se, da je v trenutnem času vsak zdravstveni delavec izjemno dragocen in smiselno je, da optimalno izkoristimo njegovo znanje in izkušnje,” so zapisali.
V vrstah zdravstvene nege pa poziv k suspenzu dokumenta ostro zavračajo, saj menijo, da je tak grob poseg v avtonomijo njihove stroke nedopusten. “Nobena administrativna odprava ne bo nadomestila pomanjkanja izobraženega in izkušenega kadra, ki je osnova za varno obravnavo bolnika. Zato ta poziv ocenjujem kot preusmerjanje pozornosti od prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe in populistično prelaganje odgovornosti za nastalo situacijo na zdravstveno nego,” je izpostavila predsednica zbornice za zdravstveno nego Monika Ažman.
Zakon o zdravstveni dejavnosti nalaga zdravstvenim delavcem, da opravljajo delo v okviru svojih kompetenc in delokrogov, za morebitno preseganje kompetenc pa zaposleni nosijo tako strokovno kot odškodninsko in kazensko odgovornost, so opomnili v sporočilu za javnost, pod katerega so podpisani tudi predstavniki sindikatov, ki zastopajo zaposlene v zdravstveni negi.
Kot so dodali, dokument ni kriv za pomanjkanje kadra zdravstvene nege, je pa “njegova implementacija jasno razkrila anomalije zdravstvenega sistema ter neupoštevanje zakonodaje o delokrogih in pristojnostih zdravstvenih delavcev”.
