Zdravstvo tako ostaja osrednja vladna prioriteta. Na tem področju bo vlada nadaljevala s pripravo zakonodaje, ki bo poskrbela za učinkovitejši, bolnikom in zaposlenim v zdravstvu bolj prijazen sistem.

Uveljaviti želijo sistem, ki bo zagotavljal zadostne in stabilne vire prihodkov za kakovostno oskrbo državljanov in dostop do celovite zdravstvene košarice. Kot so še zapisali, bo tudi v letu 2017 vlada podprla več investicij na področju zdravstva in izvedla dodatni program skrajševanja čakalnih dob.

V letu 2017 se bo nadaljevala gradnja ljubljanske urgence, nadomestna gradnja oddelka za invalidno mladino Stara gora ter vzpostavitev dispečerskih centrov v Ljubljani in Mariboru. Začenja se tudi obnova bolnišničnih lekarn, napovedali pa so še izvedbo skupnega javnega naročila za medicinsko opremo večjih vrednosti, so zapisali.

Vlada želi povečati zaposljivost mladih z razvojem storitev vseživljenjske karierne orientacije ter z dvigom usposobljenosti in neformalno pridobljenih veščin. V letu 2017 bo vlada za usposabljanje na delovnem mestu za mlade tako namenila 2,2 milijona evrov, kot so še zapisali, pa bodo spodbujali pripravništva in skrbeli za boljši prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela.

Za projekt Jamstvo za mlade v letih 2016-2020 bodo namenili 300 milijonov evrov iz slovenskega proračuna in Evropskega socialnega sklada. Krepili bodo tudi svetovalno delo z mladimi, prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje. Za spodbujanje podjetništva med mladimi bodo po navedbah vlade namenjeni številni vladni in z evropskimi sredstvi podprti projekti.

Glede gradnje drugega tira železniške povezave Divača-Koper si vlada prizadeva za takšno realizacijo tega strateškega projekta, da ne bo povečan javni dolg in da bo kar najmanj obremenjen državni proračun.

Dodano vrednost novega tira je po navedbah vlade treba gledati z vidika kakovosti in zmogljivosti celotnega slovenskega železniškega omrežja, ki je del Baltsko-Jadranskega koridorja in evropskega jedrnega omrežja, na katerem je Slovenija dolžna zagotoviti izpolnitev določenih standardov.

Napovedali so, da bo februarja vložena prijava na razpis mehanizma CEF, spomladi 2017 bo objavljen razpis za pripravljalna dela, v vladno proceduro pa bodo vložili predlog zakona, ki bo opredelil temeljne pogoje in pravni okvir za izvedbo financiranja, gradnje in upravljanja drugega tira.

Vlada je letos povečala tudi sredstva za obnovo državnih cest ter za obnovo in gradnjo železniške infrastrukture, za kvalitetnejše izvajanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov pa je načrtovana tudi nabava novih potniških vlakov za železniški promet.

Vlada je napovedala, da bo še naprej sistemsko krepila delovanje pravne države. V letu 2017 tako nadaljujejo s spremembami, ki bodo po njihovih navedbah povečale učinkovitost in kakovost delovanja pravosodnih organov, okrepile odgovornost in avtoriteto ključnih pravosodnih gradnikov ter povečale transparentnost delovanja pravosodnih organov.

Vlada prav tako želi, da Slovenija ostane država z inovativnim gospodarstvom. Zato bo še naprej spodbujala kulturo sodelovanja, ki uporablja moderne digitalne tehnologije za večjo kvaliteto življenja. Vlada se zaveda tudi potenciala razvoja turizma. Dolgoročni cilj, h kateremu stremi, je povečanje prilivov iz naslova turizma na tri milijarde evrov letno.

Poleg tega se je vlada na današnjem delovnem posvetu zavezala, da bo še naprej nadaljevala s postopno javnofinančno konsolidacijo ter z dodatnimi ukrepi omogočala konkurenčnejše in privlačnejše poslovno okolje. Prav tako se je še zavezala, da bo še naprej skrbela za socialno najranljivejše, zmanjševala stroške države in skrbela za to, da bosta tako javna kot tudi državna uprava v službi njenih uporabnikov.

Na vladi napovedujejo tudi postopno javnofinančno konsolidacijo. Želijo zagotavljati stabilne javnofinančne prihodke in oblikovati razvojno naravnan odhodkovni del proračuna. Napovedali so še, da bo privatizacija podjetij v državni lasti premišljena, s ciljem povečanja učinkovitosti upravljanja z državnimi naložbami.

Pripravili so tudi nove osnutke predlogov sprememb delovne zakonodaje, med katerimi je po navedba vlade kar nekaj takšnih, ki povečujejo zaščito delavcev. Med osrednje naloge spada tudi dokončna celovita prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki bo povečala prožnost prostorskega načrtovanja, zavzemali pa se bodo tudi za učinkovito kmetijsko politiko.

Zavzemajo se tudi za zagotavljanje energetske učinkovitosti, zato bodo v letu 2017 nadaljevali projekt energetske prenove stavb. V obdobju finančne perspektive 2014-2020 je tako na voljo 115,2 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Napovedujejo, da bo prenovljena četrtina vsega stavbnega fonda oz. okoli 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin.