Minister Židan si je skupaj s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem in podpredsednikom Svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia Petrom Kozmusom v četrtek med drugim ogledal čebelnjake, ki so od junija letos postavljeni v rožnem vrtu pri palači narodov. V njih so italijanske čebele, ki so jih rešili iz rojev v Queensu in Brooklynu, na leto pa proizvedejo okrog 113 kilogramov medu, tega pa prodajajo v turistični trgovini ZN.

Čebelnjaki so bili postavljeni na pobudo prejšnjega predsednika Generalne skupščine ZN Petra Thomsona s Fidžija, darovala pa jih je organizacija Čebele brez meja. Židan pa se je s sedanjim predsednikom Generalne skupščine ZN, Slovakom Miroslavom Lajčakom, dogovoril, da se do prvega uradnega praznovanja svetovnega dne čebel, ki je bil v sredo kot 20. maj na slovensko pobudo potrjen v Generalni skupščini, postavi slovenski panj.

Židan je izrazil upanje, da se bodo lahko v panj naselili kranjske čebele, vendar pa ameriška zakonodaja za zdaj izrecno dovoljuje le uvoz čebel iz Kanade, Avstralije in Nove Zelandije.

Slovenske čebele sicer ne bi naredile kakšne škode, prej obratno. “V svetu je 25 čebeljih podvrst, v Sloveniji pa je avtohtona in zaščitena kranjska čebela, ki je tudi druga najbolj razširjena po svetu. Predvsem zato, ker je priznana kot najbolj mirna,” je za STA dejal Kozmus in razložil, da je to zelo dobra lastnost sedaj v času razvoja urbanega čebelarjenja in čebeljega turizma. Te čebele ne motijo ljudi in veliko slovenskih čebelarjev niti ne nosi zaščitnih rokavic in mask.

Generalna skupščina ZN je v sredo soglasno potrdila 20. maj za svetovni dan čebel in Kozmus pričakuje, da se bodo posledice za čebele zanesljivo dobre.

“Pričakujem, da bomo s pomočjo javnosti sedaj politike v številnih državah ozavestili o pomenu čebel, zlasti v tistih, kjer temu niso tako naklonjeni. Da se bodo na primer sprejemali zakoni za omejitev uporabe čebelam škodljivih pesticidov, da se bo kmetom priporočila pozna košnja, ko rastline za čebeljo pašo odcvetijo in podobno. Glavni problem je, če čebelam zmanjka hrane v okolju in morajo čebelarji pomagati s sladkorjem, ki pa ni optimalna hrana,” je dejal Kozmus.

Razglasitev svetovnega dne čebel je za Slovenijo po Židanovih besedah šele prvi korak v smeri sodelovanja z ZN pri zmanjšanju lakote. Lajčaku je predstavil nekatere načrte, kot je ustanovitev Slovenske čebelarske akademije, kar naj bi se prav tako zgodilo do 20. maja 2018, ter projekt odličnosti čebelarstva.

Slovenija bo pomagala državam v razvoju in Židan se je v četrtek sestal z veleposlanico Butana Domo Tshering in govoril o prenosu slovenskih izkušenj z upravljanjem z gozdom in čebelarstvom v kraljevino. Veleposlanica je izrazila tudi prošnjo za pomoč Slovenije pri prenosu znanja o hidroelektrarnah.

Prenos znanja o čebelarstvu v Butan bo eden prvih projektov nove akademije, Butan pa bodo sredi prihodnjega leta obiskali tudi strokovnjaki Slovenskega gozdarskega inštituta.

Osnova za akademijo je pred kratkim na vladi potrjena sprememba zakona o kmetijstvu, kar mora potrditi še DZ, in Židan verjame, da se bo to zgodilo. Znotraj Kemijskega inštituta Slovenije pa se ustanavlja posebna enota, ki bo skrbela za združevanje slovenskega znanja in izkušenj ter to kot paketno ponudbo ponujala tujini.

Ministrova delegacija je v četrtek obiskala še slovensko cerkev sv. Cirila na Manhattnu in nekdanjega čebelarja patra Martina Krizologa, ki je izrazil veselje nad razglasitvijo svetovnega dneva čebel ter razstavo in dogodki na sedežu ZN.

Ministra je pozdravila tudi mariborska Newyorčanka Stanislava Šmon, ki dela na ZN in je potrdila, da je slovenska pobuda naletela na izjemno pozitiven odziv.

“Vsak dan dobivam številna elektronska sporočila in sporočila na družabnih omrežjih ter osebna mnenja sodelavcev z različnih delov sveta s čestitkami Sloveniji za pobudo. Očitno se ljudje vse bolj zavedajo pomena čebel pri pridelavi zdrave prehrane, na žalost pa so v zadnjem času vse bolj ogrožene predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom,” je dejala Šmonova.