Misija ZN, ki je preiskovala pregone in zločine nad muslimanskimi Rohingi v pretežno budističnem Mjanmaru, je danes ocenila, da je treba omenjeno šesterico z načelnikom, generalom Min Aung Hlaingom, sodno preganjati zaradi genocida na severu pokrajine Rakhine, pa tudi zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v omenjeni pokrajini ter pokrajinah Kachin in Shan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
S severa pokrajine Rakhine je zaradi brutalne operacije mjanmarske vojske pred letom dni v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohing, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih. Mjanmar odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo zgolj za odgovor na napade upornikov iz vrst Rohing.
A misija ZN je v danes objavljenem poročilu poudarila, da so bile taktike mjanmarske vojske konsistentno surovo nesorazmerne glede na dejanske varnostne grožnje. Dodala je, da obstaja dovolj informacij za utemeljitev preiskave in pregona visokih predstavnikov mjanmarske vojske.
“Zločini v pokrajini Rakhine in način, na katerega so bili zagrešeni, so po naravi, teži in obsegu podobni tistim, ki so omogočili genocid v drugih kontekstih,” še poudarja poročilo misije, ki jo je marca lani ustanovil Svet ZN za človekove pravice, osredotočala pa se je na dogodke od leta 2011 dalje.
Kritike je misija uperila tudi v mjanmarsko civilno vodjo Aung San Suu Kyi, Nobelovo nagrajenko za mir, ki je bila že pred tem tarča globalnega ogorčenja, ker se ni postavila v bran manjšini brez državljanstva. V poročilu namreč piše, da ni uporabila svojega položaja na čelu vlade niti svoje moralne avtoritete za zajezitev ali preprečitev dogodkov.
Pri tem so pri misiji ZN sicer priznali, da imajo Aung San Suu Kyi in drugi v civilnih oblasteh v Mjanmaru le malo vpliva na vojaške operacije, a hkrati poudarili, da so ti “s svojimi dejanji in neukrepanjem prispevali k zagrešitvi krvavih zločinov.
Preiskovalci so VS ZN pozvali, naj razmere v Mjanmaru predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču ali za ta primer ustanovi ad hoc sodišče. Prav tako so predlagali embargo na prodajo orožja in ciljne sankcije proti tistim posameznikom, ki so verjetno najbolj odgovorni.