Slovenske železnice so pod strokovnim vodstvom Agencije RS za okolje (Arso) skladno z dopolnilno odločbo izvedle odstranitev onesnaženega materiala in s tem realizirale ukrepe za maksimalno zmanjšanje okoljske škode. Dopolnilni ukrepi, zaradi katerih se je odprtje proge nekoliko zamaknilo, so bili nujno potrebni, saj se je po navedbah Arsa pri pregledu kraja nesreče našla še precejšnja količina materiala, onesnaženega s kerozinom.

Kot je v izjavi za medije ob odprtju proge v Hrastovljah dejal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, so izkopali ogromno dodatnega materiala, skupaj so na dolžini 50, 60 metrov izkopali med 160 in 170 kubičnih metrov materiala,” je pojasnil. Izkopana zemljina je trenutno na vagonih, Slovenske železnice pa se bodo z Arsom dogovorile, na katere deponije jih bodo odpeljali.

Ker je bilo treba kopati zelo globoko, je tudi utrjevanje železniške proge potekalo dlje od prvih predvidevanj. Danes bodo, tako Mes, še izvajali monitoring proge, saj bi se ta lahko posedala. “Vmes se bo proga verjetno še enkrat regulirala, tekom jutrišnjega dne pa se bo promet normaliziral,” je ocenil.

Ob prvem deževju bo po Mesovih besedah treba najti rešitev, kako uloviti vodo, da bo ta v čim manjši meri pronicala v tla. Ker gre za predor, ki je vkopan v živo skalo, mehanske rešitve ni, med tiri bo treba zvrtati vrtine in izčrpati vodo. Verjetnost za kakšne dodatne količine kerozina v zemljini je sicer po Mesovem prepričanju minimalna.

Voda iz zajetja Rižane je po izvedenih ukrepih za zdaj varna. Arso je sicer že v petek začel izvajati izredni monitoring podzemne vode v zaledju izvira Rižane. Gre za preventivni ukrep. Meritve se izvajajo enkrat dnevno, po prvih ugotovitvah onesnaženje ni doseglo nobenega od vodnjakov.

V sodelovanju z Rižanskim vodovodom poteka monitoring še na samem izviru Rižane. Tudi tu onesnaženja ni zaznati. Vzorčenje se sicer izvaja vsakih osem ur.

Direktor Rižanskega vodovoda Koper, ki Obalo in njeno zaledje oskrbuje s pitno vodo, Martin Pregelj verjame, da so kraj nesreče ustrezno sanirali. Voda je za zdaj varna, je zagotovil Pregelj. “Maksimalno odkupujemo vodo od sosednjih dveh vodovodov, razliko pa črpamo iz podtalnice. Če bi na njej prišlo do onesnaženja, jo bomo zaprli,” je dejal. Ob tem je pojasnil, da imajo za primere izrednih razmer, kot sta suša in onesnaženje, razdelane scenarije.

Na Mestni občini Koper, ki so bili v minulih dneh prevej kritični do sanacije, so z izvedenimi ukrepi zadovoljni, upajo tudi, da se bodo vsi potrebni ukrepi, ki so predvideni za v prihodnje, izvajali. “Na koncu upam, da bomo vsi zadovoljni in da ne bo prišla niti ena kapljica kerozina do našega vodnega vira. Vprašanje je, če bomo do tega res prišli,” je dejal koprski župan Aleš Bržan.

Bržan je še dodal, da bo treba ponovno odpreti vprašanje, kdaj bodo imeli drugi vodni vir. “To je zdaj pomembnejše vprašanje kot drugi tir. Tudi ko bomo imeli drugi tir, ta še vedno ne bo rešil tega vprašanja v celoti, še vedno bo prihajalo do nesreč. Vodni vir pa je še vedno samo eden,” je poudaril. Pojasnil je še, da je Rižanski vodovod v zvezi s tem že pripravil različne možnosti: “Najbolj logično je, da se priklopimo na kraški vodni vir. Ampak to je v domeni države in pomembno je, da država začne z aktivnostmi, da do tega pride.”

V Luki Koper so pripravljeni na sprejem vlakovnih kompozicij, ki so v minulih dneh obtičale na slovenskem in tujih železniških omrežjih. Kot so sporočili iz družbe, je tudi 36 vlakovnih kompozicij s tovorom, ki so ostale v Kopru, že pripravljenih za pot. Ob tem pričakujejo, da bo vlakovni promet, ki je še nekoliko oviran zaradi nižjih hitrosti vlakov na območju nesreče, postopoma normalno stekel.

Zaradi zaprtja železniške proge so ta vikend sicer izjemoma dovoljeni prevozi težkih tovornih vozil v in iz koprskega pristanišča. v Luki Koper sicer opažajo, da se stranke niso množično odločale za uporabo kamionskega prevoza, kar je verjetno posledica dejstva, da je bila zapora železniške proge le nekajdnevna. Kot so še zapisali, so sev preteklosti že nekajkrat soočili z večdnevnimi prekinitvami dela iz različnih razlogov. Podobni izredni dogodki se dogajajo tudi v drugih pristaniščih, zato ne pričakujejo dolgoročnega vpliva na poslovanje.

Slovenske železnice naj bi po prvih ocenah medtem beležile škodo v višini od 1,5 do dva milijona evrov, je še povedal Mes. V prihodnjih dneh na progi dnevno pričakujejo okoli 100 tovornih vlakov. “To je nek maksimum glede na počasno vožnjo. Zaradi ogroženosti več ni smiselno,” je opozoril in dodal, da je sicer julij mesec, ko v povprečju tudi sicer beležijo manj tovora kot v ostalih mesecih.