Prvi vročinski val na Antarktiki so zabeležili na raziskovalni postaji Casey na območju Velike Antarktike. Tam so med 23. in 26. januarjem izmerili najvišje vrednosti najvišjih in najnižjih temperatur doslej. Vročinski val je določen s tremi dnevi izjemno visokih vrednosti najvišjih in najnižjih temperatur.
V tem obdobju so bile najnižje temperature nad nič stopinj Celzija, najvišje pa nad 7,5 stopinje Celzija. 24. januarja so izmerili 9,2 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura, izmerjena doslej na postaji, in 6,9 stopinje višja od povprečne najvišje temperature tam. Jutro zatem pa so izmerili najvišjo vrednost najnižje temperature doslej, in sicer 2,5 stopinje Celzija.
Temperaturne rekorde so februarja izmerili tudi na Antarktičnem polotoku. Povprečne dnevne temperature so dolgoletna povprečja presegle za od dve do 2,4 stopinje Celzija, so ugotovili znanstveniki, ki so rezultate objavili danes v reviji Global Change Biology journal.
Poudarili so, da je možno glede na izkušnje po prejšnjih nenavadno vročih poletjih na Antarktiki v prihodnjih letih pričakovati številne biološke vplive. To po njihovih besedah kaže, da podnebne spremembe vplivajo tudi na najbolj odročne predele Zemlje. Dodali so, da Antarktika ni imuna na vse pogostejše in hujše ekstremne vremenske dogodke, do katerih prihaja zaradi podnebnih sprememb.
“Medtem ko se svet upravičeno osredotoča na pandemijo covida-19, se Zemlja še vedno segreva,” so poudarili. Zapisali so še, da je Antarktika od drugih celin ločena z Južnim oceanom, a ima globalni vpliv. Med drugim taljenje ledu na tej celini povzroča dvig gladine morja na globalni ravni.
Soavtorica študije Dana Bergstrom je ob tem povedala, da bo letošnje vroče poletje imelo dolgoročne posledice za lokalne populacije, skupnosti in ekosisteme, ki so lahko tako pozitivne kot negativne.
Večina življenja se nahaja v oazah brez ledu, pri čemer je odvisno od taljenja snega in ledu za zaloge vode, je pojasnila Bergstromova. Pri taljenju lahko nastane dodatna voda za te ekosisteme, ki poveča rast in reprodukcijo nekaterih organizmov, kot so nevretenčarji in mikrobi. Preveč vode pa lahko spremeni sestavo teh skupnosti. Avtorica študije je pojasnila še, da če se led povsem stali že zgodaj, bo v preostanku sezone suša, še navaja dpa.
