DZ o predlogu ni glasoval, saj je že odbor DZ za finance in monetarno politiko 4. maja z večino zavrnil predlog zakona in tudi predlog poziva vladi, naj se znižana stopnja davka na dodano vrednost (DDV) za te izdelke omogoči s spremembo podzakonskega akta.
Poslancem ZL se zdi nerazumljivo, da teh izdelkov ni na seznamu izdelkov in storitev, za katere se plačuje znižana, 9,5-odstotna stopnja DDV, je dejal Matej T. Vatovec (ZL). Gre namreč za nujen mesečni strošek za ženske, in ne luksuzne izdelke. Poleg zagotavljanja enakosti med spoloma so med argumenti navajali tudi socialni položaj žensk, pri katerih je tveganje za revščino večje, in ureditev v nekaterih evropskih državah, ki imajo za te izdelke znižano stopnjo DDV.
Koalicija je že na odboru predlog zavrnila. Kot je danes dejala Vojka Šergan (SMC), te spremembe po njihovem mnenju ne bi reševale problema revščine, poleg tega ni nujno, da bi se znižana stopnja DDV odrazila tudi v znižanju prodajnih cen, med razlogi za zavrnitev je navedla tudi administriranje, saj bi bilo treba prilagoditi obračun DDV. “Reševanje revščine je stvar dohodkov in socialne politike, z administrativnimi obremenitvami in nejasnimi učinki za potrošnike je ni možno reševati,” je dejala.
V DeSUS so se vprašali, ali je predlagani ukrep ekonomsko upravičen, saj da bi z vidika javnih financ bili potrebni tudi ukrepi, ki bi nadomestili 3,4-milijonski manko v proračunu. Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je tudi ocenila, da je argumentacija predlagateljev, ki so izpostavili socialno plat, precej šibka, in menila, da bi bilo za izboljšanje socialnega položaja žensk treba narediti veliko več kot znižati DDV za te izdelke, med drugim zagotoviti več delovnih mest in bolj enakopravno obravnavo na trgu dela. Tudi v DeSUS so izpostavili, da ti izdelki ne bi bili nujno cenejši.
V SD so se zavzeli za to, da bi vlada proučila podzakonski akt in pregledala, ali vsi izdelki, ki so uvrščeni v znižano stopnjo DDV, tja sodijo. S tem bi lahko nadomestili izpad, ki bi nastal z uvrstitvijo ženskih higienskih izdelkov v to skupino, je dejal Janko Veber (SD).
Tudi opozicija se je zavzela za ustrezno spremembo podzakonskega akta. Jožef Horvat (NSi) se je vprašal, ali vsi izdelki s seznama – med njimi frizerske storitve, rezano cvetje, vstopnice za kulturne in športne prireditve, čiščenje, hrana za živali – sodijo v to skupino, in se zavzel, da bi mednje uvrstili ženske higienske izdelke. V SDS po besedah Suzane Lep Šimenko (SDS) pričakujejo, da bo ministrstvo za finance začelo reševati to problematiko.
Alenki Bratušek (NP) se zdi takšna sprememba logična. Glede stališča DeSUS, da bi bili potrebni tudi protiukrepi, je dejala, da v tej stranki pa nimajo enakega mnenja, ko gre za zvišanje proračunskih odhodkov in “izsiljevanja”.
