Dunajski projekt, ki je še v razvojni fazi, je načrtovan na 6500 kvadratnih metrih južno od znamenitega Mestnega parka iz 19. stoletja. Obsega hotel, stolpnico z luksuznimi apartmaji, športne objekte, novo konferenčno dvorano in pokrito drsališče.

Načrtovane so tudi javne površine, za katere mesto zagotavlja, da bodo območju dale privlačen in moderen videz, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Vendar je Unescov odbor za svetovno dediščino menil, da bi imela stolpnica, čeprav je bila njena višina s 75 znižana na 66 metrov, še vedno negativen vizualni učinek. Kot je presodil, bi višina novogradnje slabo vplivala na izjemno univerzalno vrednost lokacije. Unesco je višino novogradenj v mestnem središču omejil na 43 metrov.

Na odločitev odbora za svetovno dediščino se je mesto odzvalo z izjavo, da so odločeni mestno središče ohraniti kot prepoznano Unescovo dediščino. Mestne oblasti imajo zdaj do februarja čas, da o tem prepričajo Unesco.

Vpis na seznam ogrožene dediščine je prvi korak, ki lahko vodi do tega, da mesto izgubi status dediščine Unesca. Lokalno prebivalstvo, ki nasprotuje projektu, ob tem skrbi, da bi izguba tega statusa delovala kot povabilo k še višjim gradnjam v mestnem središču. A mestne oblasti zatrjujejo, da ne načrtujejo nobenih tovrstnih projektov.

Unescov odbor je ob tem še opozoril, da razvoj mesta zahteva zelo občutljiv pristop ter da je ob tem potrebno vedeti, katere so univerzalne vrednote, ki jih je treba ohranjati.

Srednjeveški in pozneje baročni Dunaj se je razvil na lokaciji keltske in pozneje rimske naselbine. Bil je eden vodilnih evropskih glasbenih središč, od velikega obdobja dunajskega klasicizma do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko središče mesta z veličastnim baročnim gradom, čudovitimi stavbami in spomeniki je bilo na Unescov seznam vpisano leta 2001.

Že v sredo pa je odbor sprejel odločitev, da na seznam ogrožene dediščine ne bo uvrstil Velikega koralnega grebena v Avstraliji, čeprav je zaskrbljen zaradi obsežnega beljenja koral.

To je prizadelo že dve tretjini Velikega koralnega grebena grebena in je po pisanju AFP posledica segrevanja morja, kar je povezano s segrevanjem ozračja. Odboru se umestitev na seznam ogrožene dediščine ni zdela potrebna, saj je že Avstralija za reševanje Velikega koralnega grebena sprejela svoj načrt Greben 2050.

Unesco želi s seznamom ogrožene dediščine mednarodno javnost obveščati o grožnjah, ki pretijo tistim značilnostim lokacij, zaradi katerih so bile te vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Grožnje, zaradi katerih se kulturna in naravna dediščina najpogosteje znajdeta na seznamu, so vojne, naravne katastrofe, nenačrtovana gradnja, divji lov in onesnaževanje.

Letošnje, 41. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino, na katerem sodelujejo strokovnjaki iz več kot 130 držav, bo potekalo do 12. julija. Na njem bodo med drugim odločali o vpisu 33 novih lokacij na Unescov seznam svetovne dediščine.