Zgolj maščevanje družbe

Zgolj maščevanje družbe

"V letu 2008 predlagatelj uvedbe dosmrtnega zapora tega ni utemeljil z nobenim oprijemljivim argumentom in tudi ni prikazal nobene analize, ki bi utemeljevala potrebo po uvedbi take kazni v slovenski kazenskopravni sistem. S predlagano odpravo možnosti izrekanja kazni dosmrtnega zapora se v slovenskem kazenskem pravu krepi načelo humanosti kaznovanja. Glede na to, da nekateri teoretiki ocenjujejo kazen dosmrtnega zapora kot nečloveško in nehumano, se s predlagano spremembo krepi tudi načelo prepovedi mučenja pri kaznovanju. Iz kriminoloških raziskav izhaja, da strožje predpisane kazni ne vplivajo na gibanje kriminalitete, saj preventivno (torej proti odločitvi potencialnega storilca za storitev kaznivega dejanja) deluje predvsem uspešnost pristojnih organov pri hitrem odkrivanju, pregonu in sojenju storilcem kaznivih dejanj. Ob tem je pomembno, da kazen dosmrtnega zapora, tako kot smrtna kazen, pomeni zgolj maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja, iz razvoja kazenskega prava in predvsem kaznovanja pa je jasno, da je treba povezovati različne vidike generalne in specialne prevencije, resocializacije, upoštevanja načela krivde pri določanju (zgornje) meje kazni in podobno, pri čemer povračilnost oziroma retribucija nikakor ni več glavni namen kaznovanja." Slovenija

“V letu 2008 predlagatelj uvedbe dosmrtnega zapora tega ni utemeljil z nobenim oprijemljivim argumentom in tudi ni prikazal nobene analize, ki bi utemeljevala potrebo po uvedbi take kazni v slovenski kazenskopravni sistem. S predlagano odpravo možnosti izrekanja kazni dosmrtnega zapora se v slovenskem kazenskem pravu krepi načelo humanosti kaznovanja. Glede na to, da nekateri teoretiki ocenjujejo kazen dosmrtnega zapora kot nečloveško in nehumano, se s predlagano spremembo krepi tudi načelo prepovedi mučenja pri kaznovanju. Iz kriminoloških raziskav izhaja, da strožje predpisane kazni ne vplivajo na gibanje kriminalitete, saj preventivno (torej proti odločitvi potencialnega storilca za storitev kaznivega dejanja) deluje predvsem uspešnost pristojnih organov pri hitrem odkrivanju, pregonu in sojenju storilcem kaznivih dejanj. Ob tem je pomembno, da kazen dosmrtnega zapora, tako kot smrtna kazen, pomeni zgolj maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja, iz razvoja kazenskega prava in predvsem kaznovanja pa je jasno, da je treba povezovati različne vidike generalne in specialne prevencije, resocializacije, upoštevanja načela krivde pri določanju (zgornje) meje kazni in podobno, pri čemer povračilnost oziroma retribucija nikakor ni več glavni namen kaznovanja.” Slovenija

Scroll to top
Skip to content